Pred tedni sem na obisku pri slovenskem predstavništvu mednarodne korporacije z nekaj deset tisoč računalniki izvedel, da imajo še vedno domeno na strežniku Windows 2003. Res je (bil) dober!

Dan kasneje me je dosegla novica, da bo Microsoft 14. julija 2015 ukinil podporo za Windows 2003. Na svetu naj bi ta trenutek uporabljali še več kot 9 milijonov teh strežnikov. V naslednjem letu bi torej morali IT strokovnjaki zamenjati več kot 25 tisoč strežnikov vsak dan. Hewlett Packard se je potrudil in vsem svojim partnerjem po svetu že poslal oceno stroškov te menjave: 10 milijard dolarjev. Poslovna priložnost desetletja, so jo poimenovali.

Presenečenje

Ker se v praksi večinoma ukvarjam z uvajanjem novih tehnologij, me je, priznam, razširjenost strežnika Windows 2003 presenetila. Podjetja, s katerimi sodelujem, so v desetih letih zamenjala večino drugih strežnikov. Razumljivo, če ne bi preskočila na na primer MS Exchange 2013, uporabniki ne bi imeli dostopa do elektronske pošte preko spleta, ki ga potrebujejo, če želijo do svojih poštnih predalov dostopa preko pametnih telefonov in tabličnih računalnikov.

Vmes pa so strežniki Windows 2003 tiho stregli.

Tudi to je verjetno razlog, da večina podjetij o spremembi doslej ni razmišljala. Strežniki bodo seveda delali tudi po 14. juliju 2015, tako da ni razlogov za paniko in selitev se bo verjetno zavlekla za kakšno leto ali dve. Tudi zato, ker podjetja, kot ocenjujejo pri HP, za prehod na novo okolje potrebujejo vsaj okrog 200 dni. Torej, prišel je čas, ko se bo treba od Windows 2003 strežnikov posloviti. A tokrat lahko prvič v zgodovini kupite nov strežnik ali pa greste preprosto v oblake. Kako se boste odločili?

IT sistemi danes delujejo skoraj 100%. Izdelki se ne kvarijo, za njihov vklop v sisteme pa ne potrebujete strokovnjakov. Vklopite in dela. Zato je vse stroškov z vzdrževanjem. Tudi varovanje podatkov, arhiviranje, zaščita pred vdori in podobna vprašanja niso več glavna IT tema v podjetjih. To preprosto mora biti. Cena strežnikov in terabajtov je nekajkrat nižja kot pred leti. Če želite ostati na svojem, s svojimi strežniki, ne bo nič narobe.

Trend so oblaki

Vso vašo elektronsko pošto, podatke in aplikacije lahko poganjate preko oblakov. Trend je vse večja uporaba pametnih telefonov in tablic. Prodaja računalnikov in notesnikov pada že nekaj let. Do leta 2020 bo polovica e-nakupov opravljenih preko mobilnih naprav. Vse pogosteje se podjetja odločajo tudi za BYOD – Bring Your Own Device, BYOP (Prinesi svoj pametni telefon) in BYOPC (Prinesi svoj PC). Gre za naravno nadaljevanje spreminjanja odnosa do tehnologije in njene uporabe, ko podjetja dovoljujejo zaposlenim, da na delo prinesejo svoj PC, notesnik, tablico ali pametni telefon in z njim dostopajo do sicer zaščitenih poslovnih podatkov, namesto da dovoljujejo zaposlenim, da službeni notesnik in telefon uporabljajo tudi za osebne namene. Če zadevo obrnemo tako, naj bi bilo v to vključenih že več kot 60% poslovnih uporabnikov. Na nek način so vsi ti vsaj z eno nogo že trdo v oblakih.

Napoved

Brez zadržkov lahko napovem, da bo število strežnikov v lasti podjetij od leta 2015 dalje hitro padalo. A kakorkoli se boste odločili, boste pristali pri Microsoftu. Ali skozi na primer HP-Microsoft Windows Server 2003 program migracije ali pa s prehodom na MS Office 365, kjer dobite že danes v paketu brezplačno še neverjetnih 1TB pomnilnika v OneDrive oblaku.

Prvič objavljeno v časniku Finance 5.avgusta. 2014

http://www.finance.si/8807245/Zbogom-Windows-2003-zbogom-IT-kot-smo-ga-poznali

Continue reading →

Če pametnega telefona še nimate, ga pa še boste. Mimogrede: ali imate doma ali v pisarni še vedno stacionarni telefon? Res? Zakaj neki?

Vojna za uporabnike je vroča. Vsi bi bili radi prvi, najboljši, najbolj priljubljeni, … Apple se rad pohvali, da so uporabniki iPhone telefonov največji potrošniki. Pričakovano! iPhone sodi v kategorijo dražjih premium telefonov z najnovejšimi tehnologijami, ki so hitrejši, sodobnih oblik, s kakovostnejšim fotoaparatom, boljšim zaslonom in še kakšno posebno novostjo. Uporabniki teh telefonov si lahko privoščijo več, imajo v povprečju višji standard in tako tudi preko telefonov več kupujejo v e-trgovinah, uporabljajo več aplikacij, preko telefonov spremljajo poslovne novice, stanje na finančnih trgih in podobno. Ker imajo dovolj denarja in potrebujejo dostop do informacij, so bolj pripravljeni plačevati naročnine za e-časopise in druge informacije. A dejstvo je, da je iPhone le eden izmed premium telefonov, med katere danes sodijo vsaj še Samsung Galaxy S5, HTC One (M8), HTC One Mini, OnePlus One, Sony Xperia Z2, Google Nexus 5, LG G2, Nokia Lumia 1520 in Sony Xperia Z1 Compact ter da sam izgublja tržni delež. V drugem četrtletju letos je delež iPhone med svetovnimi uporabniki padel na 11,7%.

Za vsako ceno čim več uporabnikov

Najpomembnejše je imeti čimveč uporabnikov, pa naj stane kolikor pač stane. To je edino vodilo in nanj vse bolj prisegajo tudi pri Microsoftu. Kaj vse niso v zadnjih letih naredili pri tem velikanu, da bi porinili števile Windows telefonov navzgor. Na koncu so kupili še Nokio, pa jim je tržni delež vseeno iz več kot 10% pred nekaj leti v drugem četrtletju 2014 padel na skromnih 2,5%. Windows telefon kot poslovni telefon očitno ni pravi pristop. Uporabniki imamo le en telefon, ne enega za osebno rabo in enega za poslovno uporabo. Microsoft aplikacije, kot je na primer dostop do poštnega strežnika Exchange, poslovna zbirka MS Office in vse bolj uporaben MS OneNote, delajo na vseh pametnih telefonih. Torej so danes vsi pametni telefoni, sploh tisti iz premium lige, poslovni. Microsoft bo moral za povečanje tržnega deleža pokazati precej več inovativnosti pri tržnem nastopu.

Zmagujejo androidni telefoni

Če večini tržni deleži padajo, potem mora biti vsaj eden, kateremu rastejo. Po podatkih za drugo četrtletje 2014, se je za Android telefone odločilo že neverjetnih 84,7% kupcev. To je tako velik tržni delež, da ni nobenega dvoma, da Android telefoni zmagujejo v vseh cenovnih razredih in pri različnih kategorijah uporabnikov. V premium ligi pametnih telefonov Samsung z Androidom prekaša Apple-ov iOS in uporablja ga več poslovnežev kot Windows telefone.

V nižjem cenovnem razredu pa Android praktično nima konkurence. Raziskave kažejo, da uporabnike, ki kupujejo telefone pod 150 evri, res precej manj zanimajo spletni nakupi, finančne, fitnes, wellnes in podobne aplikacije, vendar pa zato preko telefona več časa brskajo po spletu in uporabljajo brezplačne aplikacije ter igrajo brezplačne igrice. Android telefoni prevladujejo tako v favelah Ria de Janeira in slumih kot je Mexico City kot tudi pri množici otrok in povprečnih uporabnikih v New Yorku, Londonu in Ljubljani. Verjemite, vsi, tudi Apple in Microsoft si jih nadvse želijo kot uporabnike. Hmm, ali ne prihaja novi lastnik Telekom Austria in s tem tudi našega Simobila prav iz Mehike! Eden najbogatejših ljudi na svetu je zaslužil s poceni telefoni in kupuje mobilne operaterje, ki so svoje storitve leta in leta prodajali precej dražje. Stavite na cenejše!

Prvič objavljeno v časniku Finance 18. avgusta 2014:

http://www.finance.si/8807929/Aljo%C5%A1a-Domijan-Va%C5%A1-naslednji-telefon-bo-pametnej%C5%A1i-in—cenej%C5%A1i

Continue reading →

Katero oglaševanje je najugodnejše in katero najučinkovitejše?

Ali znate izračunati, koliko dejansko v povprečju plačate Google za vse klike za en nakup?

Zakaj Slovenci raje oglašujejo na televiziji kot na spletu?

Kar se mene tiče, so pomembni nakupi in ne obiski. A če že moram oglaševati, potem seveda pazim, da se denar, ki ga vložim v oglaševanje, tudi povrne.

IAB Slovenija je pred kratkim posredoval podatek, da je leta 2013 obseg oglaševanja na spletu padel le v dveh državah na svetu. Slovenija je ena izmed njih.

Z le 2% prodaje bele tehnike preko spleta močno zaostajamo tudi na tem področju (15% na Češkem, 50% v Nemčiji, …).

Na enaA.com smo se odločili, da bomo nekatere podatke in izkušnje, ki smo jih nabrali v 15 letih, delili z vsemi z željo, da tudi slovenski splet postane konkurenčnejši. Pred meseci smo tako objavili podatke o obnašanju kupcev. O tem, kako kupci tudi več mesecev pred nakupom iščejo informacije preko spleta ter da lahko mine 16 mesecev od trenutka, ko kupec izbere izdelek in ga naloži v košarico do trenutka, ko ga kupi, sem imel nekaj predavanj, objavil zanimiv članek v Marketing magazinu in nekaj tudi na mojem blogu v prispevku Prodaja dražjih izdelkov zahteva več pozornosti.

V preteklih mesecih smo se na enaA.com soočili z zahtevo primerjalnika cen ceneje.si po zvišanju cene oglaševanja pri njih, kar je pripeljalo do prekinitve sodelovanja. Zato, da je bila odločitev lažja, so mi sodelavci pomagali zbrati podatke in narediti primerjave ponudnikov oglaševanja na klik v Sloveniji.

Učinkovitost oglaševanja na klik

To, da ne kupi vsak, ki klikne na vaš Facebook, Google, Najdi ali podoben oglas, vam je verjetno jasno. Predvsem oglaševalci, ki za tovrstno oglaševanje porabijo malo denarja, tipično 50 do 100 evrov mesečno, zelo redko preverjajo, koliko kupcev, ki so preko oglasov prišli v njihovo spletno trgovino, je dejansko opravilo nakup. Zadovoljni so že, ker so dobili 500 ali 1000 obiskovalcev, ki jih sicer ne bi. Nekateri so potem gotovo kupili? Ali res? Kupi vsak drugi, tretji, deseti obiskovalec?

Za Google pogosto srečamo podatek, da lahko oglaševanje ocenimo kot učinkovito, če kupi vsak šestdeseti klik obiskovalec (1,7% učinkovitost). Plačate 60 klikov po na primer 0,1 evra, skupaj 6 evrov in … imate kupca. Če bi klasični trgovci komurkoli dajali po 6 evrov za to, da vsakokrat znova pripelje kupca v njihove SUPER/HIPER/ULTRA/VELETRGOVSKE CENTRE, bi propadli vsi po vrsti. No ja, poglejmo, kako učinkoviti smo na enaA.com pri oglaševanju na klik (meritev na enaA.com strežniku se lahko razlikuje od meritev na strežniku medija):

Katere spletne strani posredujejo največ kupcev

Na tem mestu sem zbral podatke za plačano oglaševanje in brezplačno posredovanje. Daleč največ kupcev EnaA.com posreduje Google: 14,7%. Na drugem mestu je primerjalnik cen ceneje.si, kjer gre izključno za plačane oglase. Sledi Najdi.si, kjer že nekaj časa nimamo zakupljenih ključnih besed in tudi sicer ne oglašujemo, vendar pa nam seveda vseeno posreduje nekaj kupcev. Facebook ostaja enigma. Podatek vključuje tako brezplačne klike iz Facebook omrežja kot naše plačane oglase. No ja, teh je malo, saj ponudba v enaA.com očitno ni prava za oglaševanje v omrežju, kjer uporabniki klepetajo in se zabavajo. Kupci s Twitterja so velika redkost.

Cene oglasov na klik

Najnižje povprečne cene dosegamo na Facebook. Večinoma plačamo med 5 in 7 centi za klik. Na Google so oglasi v povprečju nekoliko dražji, 0,12 evra / klik. Sicer oglašujemo tudi za 5 centov na klik, a za določene ključne besede moramo plačati tudi po 0,40 evra / klik in več.

Med slovenskimi ponudniki oglaševanja na klik je še najcenejši ceneje.si z 0,2 evra / klik (neuraden podatek, cenik na spletu ni na voljo), medtem ko Najdi.si, AdPartner in CentralIprom  ponujajo cene med 0,40 evra / klik in 0,48 evra / klik.

Primer cenika AdPartner

Prepričan sem, da se je pri slovenskih ponudnikih možno dogovoriti za popuste. Nenazadnje tudi zato, ker so to dejansko cene, ki so veljale že pred leti, ko so bile tudi svetovne cene oglasov na klik precej višje kot danes. Cenik CentralIprom, ki sem ga našel na spletu danes, to dejansko potrjuje. Nespremenjen je objavljen že vse od leta 2008.

Kje oglaševati

Vsekakor ne oglašujte na televiziji!

Če gremo v oglaševanje na klik, je moja prva izbira Google, tudi zato, ker z njim dosežemo več kot z vsem ostalim kar je na voljo v Sloveniji, predvsem pa zato ker:

• ima največji doseg, kar zagotavlja, da naše oglase vidi več novih potencialnih kupcev
• ima izredno ugodne cene
• upravljanje z oglaševalskimi akcijami je podprto z odličnimi orodji, ki omogočajo boljše ciljanje, spremljanje rezultatov in večanje učinkovitosti

Na drugem mestu so slovenska omrežja. Sam sicer ne morem iz svoje kože in vedno znova primerjam, kaj dobim za 500 evrov na mesec na Google in kaj pri slovenskih ponudnikih. Res ne vem, zakaj bi plačal karkoli več! Kot ste lahko prebrali v prvem delu, so vsaj tista omrežja s katerimi smo na enaA.com sodelovali, obenem še manj učinkovita kot Google in imajo manjši doseg. V zadnjih letih so premalo naredila na razvoju orodij za upravljanje z oglaševalskimi akcijami in so preveč usmerjena na to, da za klik dobijo čimveč denarja (ponujajo več formatov oglasov) za čimmanj stroškov. Ampak oglaševalci na spletu hočemo nakupe, ne klike!

Na mojem zadnjem mestu je trenutno Facebook. Ja, vem, za določene izdelke je lahko Facebook zakon. Na enaA.com se vsake toliko igramo in poskušamo najti pravo zgodbo za Facebook. Ko jo bomo našli, jo boste zagotovo opazili.

Ali oglaševati

To je pa že druga tema. Če iščete odgovor na to vprašanje, predlagam, da najprej odgovorite na vprašanje “Koliko oglaševati?”  

Continue reading →

Na Amazon.com lahko v ponudbi najdete skoraj vse. A tudi sami ne skrivajo, da 80% njihove prodaje predstavljajo izdelki, ki jih prodajajo le oni. Nič ne pomaga, da so prvi spletni trgovci, da imajo največjo bazo kupcev, izredno hitro spletno stran, neverjetno obsežne opise in vsebine, odličen uporabniški vmesnik in še kaj. Ko pogledaš cene marsikaterega tehničnega izdelka, ti je vse jasno. Cene. Visoke cene so ovira.

Če si edini ponudnik in je Amazon.com edina spletna stran na kateri prodajaš svoje izdelke, lahko prodaš precej več. To je jasno velikemu številu Američanov in tudi drugih podjetnikov, ki za prodajo uporabljajo le eno spletno stran kot je na primer Alibaba.com, eBay.com ali Amazon.com ali zelo omejeno število spletnih trgovin.

Zakaj je to dobro?

Proizvajalci, ki obvladujejo klasične prodajne kanale, so pogosto zainteresirani, da s svojimi izdelki zasedejo čim večjo površino prodajnih polic v čimvečjem številu trgovin. Nekateri se sicer odločijo za manjše število posrednikov, ki izpolnjujejo določene kriterije, a ne glede na to, ali se odločijo za vzpostavitev intenzivne ali selektivne prodajne poti, vedno iščejo možnosti, kako jih vključiti še več. Ekskluzive za določeno območje so redke. Kupci sicer iščejo ugodnejše ponudnike, a trgovci, četudi jim mogoče loči le ulica ali dve, lahko z osebnim pristopom in različnimi ugodnostmi ohranjajo različno visoke cene, ne da bi si pri tem neposredno konkurirali.

Na spletu je drugače. Na spletu je vse transparentno. Poleg tega je splet svojevrstna kombinacija neposredne in posredne prodaje. Gre za nov model. Proizvajalec ali ponudnik svoj izdelek ali storitev ponuja neposredno porabniku, res da posredno preko spletnega servisa tipa Amazon.com, enaA.com ali podobnega, a vendar o neposrednosti ni mogoče dvomiti. Najpogosteje bodo izdelki dostavljeni iz skladišča proizvajalca. To je tudi logično, saj je tako najbolj praktično, najhitreje in najceneje. Za garancijo in dodatno podporo kupcu bo moral poskrbeti proizvajalec sam s svojo servisno mrežo. In konec koncev tudi ceno izdelka določa sam. Skratka, spletni trgovec je sicer posrednik, a njegova vloga je precej manjša kot pri klasični prodaji, tako da se vse dogaja skoraj tako, kot da med kupcem in proizvajalcem ne bi bilo nobenega posrednika.

Zakaj ne priporočam kopiranja klasičnih prodajnih poti na splet?

Proizvajalci, ki to poskušajo in svoje izdelke ponujajo preko neštetega števila spletnih trgovin, se soočajo z nepremostljivo težavo upravljanja s cenami. Trgovine na spletu med seboj niso oddaljene kilometre temveč le nekaj klikov. Kupci tako zlahka najdejo tiste spletne trgovine, ki isti izdelke ponujajo ceneje. Mogoče celo v sosednji državi.

Poglejmo, kako to izgleda v praksi. Televizor Samsung UN32EH4003  imajo na Amazon.com objavljen kar brez cene. Namesto tega so napisali »To see our price, add this item to your cart«. Ceno lahko torej kupec vidi šele, ko da izdelek v košarico, ker je, kot pišejo, njihova cena nižja od Samsungove priporočene maloprodajne cene, Samsung pa ne dovoli, da jo javno objavijo.

Če se komu zdi, da je to dobra domislica in uspešen prodajni model dveh velikanov kot sta Amazon in Samsung. naj na Google.com vpiše izraz UN32EH4003 in dobil bo zadetke za ta televizor po vrsti na samsung.com, amazon.com, digitaltrends.com, walmart.com, bestbuy.com, cnet.com, ebay.com, electronicexpress.com in conns.com. Na vsaki strani drugačna cena. Samsung ne kontrolira ničesar, temveč le omejuje prodajo preko spletnih trgovcev, ki so dovolj veliki, da jih lahko nadzoruje.

Kdo bo torej prodal televizor? Tisti, ki je hitrejši, prožnejši in cenejši. Zato boste ta televizor zaman iskali med najbolje prodajanimi izdelki na Amazon.com.

Tudi Google-u ponujanje istega izdelka na številnih spletnih straneh z enakimi slikami in enakimi opisi ni všeč. Za Google so to le kopije ene in iste strani in jih vse kaznuje z nižjim ratingom. Če nekdo išče na primer LCD televizor, teh strani zagotovo ne bo med zadetki na vrhu. Še en razlog več, zakaj se je na spletu bolje obnašati kot neposredni prodajalec.

A če se ne znajo prilagoditi Samsung in drugi podobni proizvajalci, se znajo manjši ameriški podjetniki, ki svoje izdelke in storitve ponujajo le preko Amazona. In jim gre dobro.

Slovenci smo majhni, a seveda nismo Američani. V vsakdanji praksi opažam, da zaenkrat raje na splet selimo stare koncepte prodaje. Vrsto tehničnih izdelkov slovenski distributerji preko posredovanja podatkov v XML formatu ponujajo na več kot sto slovenskih spletnih trgovinah.

Če ste si ob branju tega prispevka zaželeli televizor. Samsung 32H4000 z garancijo za najnižjo ceno dobite na enaA.com.

Continue reading →

S strokovnjaki, ki se ukvarjajo z varnostjo pri elektronskem poslovanju, nisem v najboljših odnosih. Večinoma imam občutek, da po eni strani pretiravajo z uporabo najnovejših super varnih rešitev po drugi strani pa ne naredijo dovolj za trivialne zadeve, ki krajo podatkov vsej tehnologiji navkljub dejansko olajšajo. Saj ne, da ne bi dovolj opozarjali na to, kako je potrebno varovati gesla, kako jih je potrebno izbirati, menjati, …. , ampak, če že vedo, kakšni smo uporabniki, potem bi pač morali temu primerno vložiti več časa in energije v to, da začnemo dejansko sami skrbeti za varnost,  namesto da se igrajo z dragimi igračami.

Ja, še to, nimam se za strokovnjaka za varnost in če se bo kateremu med vami zdelo, da je tole napisano preveč poljudno, se zagotovo z njim ne bom spuščal v razpravo. Moj namen je, da vam pokažem, da mora za varnost dejansko skrbeti vsak sam.

Pred leti, ampak res pred precej leti, še v prejšnjem stoletju, sem bil na razgovoru pri direktorju slovenske banke, kateri je moje podjetje Gambit trade postavljalo zaščito njihovega omrežja. Prenosi podatkov so se takrat merili še v kB/s, cene opreme pa v deset tisočih današnjih evrov. Po podpisu pogodbe sva se zapletla v krajši pogovor o Ljubljani in mimogrede pogledala skozi okno. Spodaj sem opazil telefonsko omarico katere vrata so bila na široko odprta. V trenutku me je prešinilo, da tam skozi potekajo tudi bančne linije. Poskrbeli smo za varnost na koncu linije, vmes pa je bila izpostavljena morebitnim napadalcem. Čez nekaj dni je bila z novimi vrati in ključavnico varnost zagotovljena.

Vemo, da nas ključavnice naših domov ne morejo zaščititi pred tatovi, ki so se odločili, da vlomijo v naš dom. Tudi matematično dejstvo, da že kodiranje gesel s 128 bitnim ključem omogoča neverjetno kompleksnost z 2 na 126.1 potenco kombinacij, zadošča zgolj za lažni občutek varnosti. Res je, da bi za razkritje kode moral zmogljiv računalnik delati toliko in toliko let, dni, …. , ampak: zamislite si, da je vaše geslo dolgo le ena črko. Koliko poskusov potrebujem za vdor? Največ 25. Z dvema črkama 625, s štirimi črkami nekaj več kot 390 tisoč. Tu se bom ustavil. Večina mojih znancev ima štirimestna gesla. Tako kot na starih ključavnicah za kolesa. Preprost program jih razbije v desetinki sekunde. Sam uporabljam vsaj 8 mestna gesla, kombinacijo številk, znakov, … in se počutim varno. Oziroma: sem se počutil varno. Pred nekaj dnevi sem izgubil geslo mojega poštnega nabiralnika, katerega bi mi ponudnik te storitve vrnil po pošti po daljšem preverjanju moje identitete. Hmm. Nisem imel časa. Deset dni je zame tisočletje.

Prijatelj mi pošlje odgovor:

daj probaj tole, link za download je: http://securityxploded.com/download-file.php?id=8521

Naložim, poženem in v trenutku se mi na ekranu izpišejo gesla vseh mojih poštnih predalov na mojem računalniku. Program me sploh ni nič vprašal. Samo gumb sem pritisnil. Enostavno je poiskal vsa gesla na mojem računalniku, ki sem jih celo jaz videl samo kot ********* in jih dekodiral ter prikazal kot tekst. Lepo urejeno, v vsaki vrstici eno uporabniško ime in pripadajoče geslo. Tudi štirinajst mestno geslo.

Toliko o tem, kako varni so naši podatki, če recimo pozabimo računalnik vklopljen na mizi. V manj kot minuti lahko s tem programom kdorkoli prebere naša uporabniška imena in gesla.

Ponovno sem obiskal stran ponudnika tega brezplačnega programa in našel vrsto drugih podobnih programov, katerih nisem preizkusil. Raje ne vem, da res delajo:

Moje navodilo:
• vsakokrat, ko zapustite računalnik, uporabo preprečite z uporabniškim imenom in geslom, če ga že ne izklopite
• za vsako aplikacijo uporabljajte svoje geslo
• gesla naj ne bodo slovenske, angleške ali katerekoli druge besede, temveč neka čudna kombinacija, ki nikomur v tem vesolju ne pomeni nič
• gesla naj bodo čim daljša
• nikoli se ne zanašajte na strokovnjake, ki skrbijo za varnost vašega informacijskega sistema

Kako si vse to zapomniti in kam shraniti, da bo varno, pa tudi jaz ne vem.

Continue reading →

Odpreti spletno trgovino ni težko. Tudi drago ni. Z velikim zanimanjem spremljam odpiranje novih slovenskih spletnih trgovin, večinoma preko spletnega imenika Slowwwenia.com. Z veseljem ugotavljam, da novi spletni trgovci večinoma poskrbijo za dobro ponudbo, primeren zunanji izgled, opise in še kaj. Vsi takoj objavijo še svojo stran na Facebook-u, nekateri tudi na Twitterju in Google+, začnejo oglaševati, skrbeti za SEO in se potegovati za prva mesta na iskalnikih. Predvidevam, da danes že vsi razpolagajo vsaj s kakšnim manjšim seznamom e-naslovov svojih kupcev in če drugega ne, vsaj z osebnimi prijatelji na Facebooku, tako da zgodba ponavadi hitro steče. Nekaj sto, mogoče tudi tisoč lajkov, prve prijave in naročila. Novopečeni spletni trgovci, ki jih srečam v živo, so vsi po vrsti zelo zadovoljni in polni (samo)hvale in obetov za prihodnje obdobje. Zakaj potem nimamo več uspešnih spletnih trgovin? Zakaj na trgu več ali manj že več kot deset let srečujem stare obraze?

Kje izgubite spletnega kupca na poti od prvega nakupa do stalne stranke? V večini primerov pri drugem nakupu, ki se ne zgodi. Poglejmo zakaj!

Kupca ste s svojo ponudbo, pristopom, oglaševanjem in drugimi prodajnimi aktivnostimi prepričali, da ste zanj najboljši, vendar pa si bo celotno podobo o vas izdelal šele po nakupu.

Hitrost izvedbe naročila 

Poglejte na ebuy.com, kako kupci ocenjujemo trgovce. Najboljše ocene prejmejo tisti, ki naročene izdelke pošiljajo najhitreje. Novi spletni trgovci ponavadi ne »visijo« v svoji spletni trgovini cele dneve. Pregled naročil v spletni trgovini opravijo šele konec delovnega dneva, ko je prepozno, da bi pošiljke oddali dostavni službi. Če je naročil malo, nekateri kakšen dan celo preskočijo, tako da lahko potem pripravijo za oddajo več pošiljk naenkrat. Če želite prodajati preko spleta, predlagam, da se držite pristopa, da tudi v primeru, da v začetku prejmete le eno naročilo na teden, to realizirate v uri ali dveh po prejemu. Le tako boste prišli do nekaj deset oziroma več naročil na dan.

Obljube

Spletna prodaja je pravzaprav zelo preprosta zadeva in vsi, ki precej kupujemo preko spleta, lahko dokaj točno vemo, kaj lahko pričakujemo. A nekateri kupujejo prvič. Drugi verjamejo, da ste kot novi ponudnik uvedli novosti, ki jih stari spletni trgovci še nimamo. Karkoli posebnega obljubite, upoštevajte, da je domišljija neizmerna. Zato bodite pri obljubah natančni. Ličen paket, ki ga obljubljate, naj bo res nekaj posebnega, tako da se ga bo kupec razveselil. Enako velja za diskretno pakiranje. Ali pa na primer možnost dogovora glede ure dostave. Če boste potem kupcu dali na izbiro le dve možnosti, lahko na naslednji nakup kar pozabite. Za naročilo pri vas se je odločil prav zato, ker je pričakoval dostavo ob 8.45 uri in vam bo hitro razložil, da je zato plačal celo 0,70 evra več kot bi lahko konkurenčnemu ponudniku.

Dostopnost oziroma hitrost odziva na dodatna vprašanja

Ko sem kupoval okna in dobil odgovor na moj mail šele čez pet dni, sem se prodajalcu lahko le še zahvalil. Nekaj minut kasneje me je poklical po telefonu in vprašal, če se lahko kaj dogovoriva. Ko sem mu še enkrat razložil, da sem se odločil za drugega ponudnika, ker mi pač on sam ni nič odgovoril, me je spomnil, da bi ga lahko poklical tudi po telefonu, če je bilo tako nujno, saj ima objavljeno telefonsko številko na svoji spletni strani. Ja, seveda, preko spleta kupujem zato, ker se rad po telefonu pogovarjam in barantam s trgovci.

SEO, promocija, …. zgodba brez konca 

Četudi ste naredili vse prav, obstaja velika verjetnost, da bo kupec na vas preprosto pozabil. Znano je, da spletni kupci niso zvesti eni trgovini ali blagovni znamki. Po svoje jih lahko celo razumemo. Že v prvem mesecu po nakupu pri vas so izpostavljeni neverjetnemu številu novih oglasov, med iskanji na Google se bodo med oglasi in zadetki na vrhu srečali s praktično vsemi vsaj približno dobrimi spletnimi ponudniki v Sloveniji, njihovi maili pa so tako in tako shranjeni že vsaj na nekaj sto seznamih. Zato, da boste svojega novega kupca ujeli v pravem trenutku pred njegovim drugim nakupom, boste morali ves čas izvajati SEO aktivnosti, oglaševati ali pa pripravljati različne res zanimive prodajne akcije, ki mu bodo dovolj všeč, da se na vaša oglasna sporočila ne bo odjavil. Vmes boste morali vse več časa biti na Twitterju, Facebooku, Pinterestu, Instagramu, …

Zgodba, da je dovolj, če spletno trgovino postavite in vložite nekaj denarja v začetno promocijo, tako da vas spoznajo, potem pa bo zadeva tekla tako rekoč sama od sebe, je spletni mit. Če navadno trgovino postavite na frekventno lokacijo, vas bodo stranke, ki hodijo mimo, vsakokrat opazile. Splet je res najbolj frekventna zadeva na tem svetu, a tisti, ki hodimo po njem, vas brez SEO in promocije ne bomo videli. Denar, ki ste ga v začetku namenili za promocijo, zato ni enkraten strošek. Za enak obisk boste morali vedno znova vlagati enako.

Continue reading →

Tole ni ravno moja top tema, a ker me pogosto sprašujete, ali raje kupiti Apple ali Windows prenosnik in sem po spletu naključij nekaj več kot tri mesece oba v živo testiral, sem se odločil, da moja opažanja delim z vami.

Prepričan sem, da vas ne zanimajo tehnične podrobnosti, ki jih lahko najdete v vsaki računalniški reviji in povprečnemu uporabniku, sploh pa ne managerjem, kreativcem in strokovnjakom za različna ne-računalniška področja, ki predstavljate večino mojih bralcev, ne povedo kaj dosti. Ker sem se tega lotil malo drugače, računam na to, da vam bo moja tri mesečna izkušnja istočasnega dela s HP EliteBook 8530w (zadnji teden sem ga zamenjal še z novim HP Z Book 15) na delovnem mestu v službi in z Apple MacBook na delovnem mestu doma, zanimiva. Gre za edinstven test, ki je bil narejen v živo v pravem poslovnem okolju.

Kako se je začelo

V začetku leta je na mojem starem prenosniku HP EliteBook 8530w začela kihati baterija, Windows 8 pa mi niso bili preveč všeč. Mimogrede: Windows 8.1. so že dobra zgodba. Uporabljam še Apple iPhone in Samsung tablico. Zagovarjam mnenje, da se mora IT razvijati v smeri, ki bo vsem uporabnikom omogočala dostop do aplikacij in podatkov na katerikoli napravi, kjerkoli in od koderkoli. Torej, kar lahko delam z Windows prenosnikom, mora delati tudi z Apple MacBook Pro 15. Če drugega ne, imam dober izgovor, da po treh desetletjih lojalnosti Microsoftu preverim drugačno uporabniško izkušnjo. Odločil sem se za počasen prehod in tako nekaj mesecev uporabljal oba prenosnika: enega na delovnem mestu v službi in drugega ne delovnem mestu doma. Skratka, z obema sem nekaj mesecev delal več ali manj delal iste stvari. In sedaj lahko svoje izkušnje delim z vami.

Navdušenje 

Apple MacBook me je takoj navdušil. Čeprav je bilo okolje zame novo, sem ga osvojil v trenutku. Z malce zlobe, bi lahko napisal, da med Apple in Microsoft ni velike razlike. A dejstvo je, da je na Apple prenosniku vse dodelano, na pravem mestu, prave velikosti, prave barve, … Celo programi kot sta MS Word in Excell se na Apple zdijo prijaznejši. Program za elektronsko pošto je preprostejši in omogoča enostavno delo z več e-naslovi. Delo s fotografijami je bilo prijaznejše in hitrejše. Fotografije in HD filmi se zdijo lepši. In tudi čisto navadno pisanje člankov, kot je tale, je lepše.

Hitrost 

HP EliteBook 8530w je star nekaj več kot pet let. Kupil sem ga z Windows Vista, sedaj pa ga poganjam z Windows 8. Pred petimi letimi je bil vrhunski, sedaj pa …. sem mu ob bok postavil enega boljših Apple MacBook modelov (i7/2.6/16GB/512/SSD/GT750M/Retina). Na koncu sem preizkusil še enega izmed najbolj zmogljivih HP Z Book 15  z najhitrejšo K2100 grafiko, 16GB RAM pomnilinka  in 2,6 GHz i7 procesorjem.

Tehnične meritve bi zagotovo pokazale velike razlike, a sam sem kar malce razočaran. Pri delu vse te mlade moči nisem opazil. Brskanje po spletu, komunikacija preko e-pošte, uporaba raznih poslovnih programov, vse je praktično enako kot na pet let starem notesniku. Če boste kupili cenejši prenosnik z nekoliko manj zmogljivim procesorjem, zagotovo ne bo nič narobe. Mogoče ne bo zdržal tempa pet let, tri leta pa zagotovo.

SSD disk

SSD disk je druga zgodba. Ko sem ugotovil, da za zagon Apple MacBooka potrebujem le nekaj sekund, mi je postalo jasno, da ne bom nikoli več kupil nobene naprave z navadnim trdim diskom. Če seštejem vse trenutke, ko sem moral za to, da sem prišel do enega samega podatka, vklopiti notesnik in čakati, čakati, čakati, … da je začel delati, tega zagotovo ni mogoče nadoknaditi s še tako hitrimi procesorji. HP Z Book z Windowsi je sicer za kakšno sekundo počasnejši pri zagonu kot Apple MacBook, a verjemite, tega ne boste opazili. Ko kupujete nov notesnik, kupite takega, ki ima namesto trdega vgrajen SSD disk.

Apple prenosnik je boljši

Apple je sodobna multimedijska zverina. Odličen zvok, odlična slika. Še nikoli doslej fotografij s fotoaparata na prenosnik nisem nalagal tako hitro. Programi za obdelavo fotografij so izredno hitri. Skratka, pisanje tekstov, kombiniranje s fotografijami, objavljanje materialov na mojem blogu, posredovanje na Instagram, Facebook, Twitter, je preprosto boljše. O tehnologiji, ki vse to omogoča sem se pogovoril s strokovnjaki in izvedel, da ima Apple pač vgrajene le najboljše stvari. Zato je tudi drag, čeprav ne predrag: podobne konfiguracije prenosnikov Windows stanejo enako oziroma raje kakšnih 100 do 200 evrov več.

Mogoče nekoliko ironično, a resnično. Delo z več okni mi je na Apple prenosniku bolj všeč. Nadzor nad več manjšimi okni je boljši. Nikoli se mi ni zgodilo, da bi eno okno po nesreči zaprl ali pomanjšal. Kopiranje iz enega v drugega je preprosto, ne glede na to ali prenašaš datoteke, direktorije ali samo nekaj besed. Premikanje oken po zaslonu je enostavno in učinkovito. Ko se navadiš upravljanja s prsti, je res skoraj tako kot v kakšnem futurističnem filmu.

Oddaljeni dostop do naših Windows strežnikov deluje solidno. Tako lahko uporabljam tudi moj originalni MS Outlook, dostopam do podatkov na MS SQL strežniku, MS SharePoint strežniku, Internet Explorer in še kaj. Moti me, ker moram pri tem spet uporabljati »CTRL-C« namesto »CMD-C«, a počasi se navadiš. Prenos podatkov iz Windows načina v recimo besedilo, ki ga trenutno pišeš, je vsaj zame prepočasen. Tehnik mi je namignil, da sem lahko ves čas v Windows okolju. No, zagotovo Apple notesnika nisem kupil zato.

Windows prenosnik je boljši

Vedno uporabljam nekaj spletnih strani istočasno in imam odprtih nekaj programov. Če k temu prištejem še Twitter, Facebook in e-pošto, je jasno, da pogosto preklapljam med njimi. Uporabljam tri (štiri) brskalnike istočasno za različne spletne strani in aplikacije, tako da na vsakem brskalniku poganjam tiste, ki tam delujejo bolje: Internet Explorer, Google Chrome, Firefox in Firefox s prednastavljeno anonimnostjo. Windowsi so glede tega zakon. Na spodnji vrstici zaslona lahko sam izberem bližnjice do aplikacij in spletnih strani. Aktivne so vidno označene. Izbira, kam želim preskočiti, je zato precej lažja in skoraj vse gibe, ki jih moram za to narediti, izvedem podzavestno, ne da bi mi bilo potrebno temu posvečati posebno pozornost. Jasno, da vse teče hitro. Po pravici povedano, sem včasih prehiter in mi Windows prenosnik »zašteka«, a Apple mi je »štekal« kar po tekočem traku, vse dokler se nisem navadil delati bolj počasi in sproščeno (new age zen pristop). Drugi uporabniki Apple-a mi ne verjamejo, da sem ga uspel »sesuti«, ampak ok, saj mi tega tudi Windows uporabniki ne verjamejo. Vseeno boste tudi počasnejši lahko opazili, da je preklop med aplikacijami, ki tečejo v ozadju na Apple prenosniku precej počasnejši.

Pri kopiranju iz Windows na Apple nikoli nisem imel težav. V nasprotni smeri sem imel težave z nekaj besedili, ki sem jih napisal v Wordu na Apple MacBooku. Prenos preko USB ključka ni bil uspešen, preko e-pošte pa je bilo vse v redu.

Halcom pametne kartice in USB ključi za spletno bančništvo delujejo samo na Windosw XP ali novejših. Na Apple ne delujejo. V banki so mi sicer povedali, da lahko na Apple prenosniku poskusim uporabiti navidezne Windowse, vendar pa z vzpostavitvijo in delovanjem nimajo izkušenj in mi ne jamčijo ničesar. Tudi tehnične podpore za to nimajo.

Na koncu lahko ostane le eden

Apple prenosnik je sodobnejši, lepši, lažji, prijaznejši do uporabnika. Če tisto, kar delate lahko upravljate preko enega zaslona, in večini oblikovalcev, avtorjev, programerjev, razvijalcev in tudi mnogim managerjem, to zadošča, potem boste skoraj gotovo navdušeni. Upravljanje z miško ali prsti vseh aplikacij, ki jih imate na zaslonu (oziroma do štirih zaslonih) je odlično. Nova dimenzija kreativnosti. Če imate še kakšen poseben program (večinoma oblikovanje, obdelava videa, fotografije, ..) ne dvomim, da je Apple zakon.

Za “heavy” uporabnika, težkega rudarja, ki nenehno preklaplja med vsaj petimi spletnimi stranmi, uporablja dodatnih pet aplikacij, potrebuje varen dostop od kjerkoli do zaledja enaA.com, vodi nekaj projektov v katere so vključeni sodelavci iz več podjetij, pa vsaj po mojih izkušnjah Apple ne zagotavlja ustrezne preglednosti in učinkovitosti. Težave z bančništvom so bile na koncu le še pika na i odločitve, da bom še naprej uporabljal prenosnik s klasično MS Windows/Office kombinacijo. Delo na dveh različnih notesnikih se pač na daljši rok ne izide. Ne rečem, da mi pri brisanju mojih podatkov z Apple MacBooka ni bilo žal, a tako pač je.

Sedaj precej bolje razumem, zakaj pri opremljanju delovnih mestih predvsem v podjetjih z večjim številom zaposlenih, druge opcije kot MS Windows/Office praktično ni. Pobrskal sem še po podatkih o prodajnih rezultatih in ugotovil, da prodaja računalniške opreme v prvem četrletju 2014 za Apple predstavlja le majhen del njihovega posla: 5,5 od 43,7 milijarde dolarjev (iPhone 26 mlrd, iPad 7,6 mlrd in iTunes 4,6 mlrd). Ja, to je realnost. Danes je Apple vse drugo kot pa proizvajalec računalnikov.

Če se ne najdete v nobeni izmed teh zgodb, se boste morali odločiti sami. Če boste vprašali mene, vam bom posredoval le link na tale članek.

Continue reading →

»Ja, resnica je, da je splet bolj ali manj vir informacij, kajti na njem se iščejo cene, ponudniki, prodajni kanali, mnenja uporabnikov, kritike in priporočila,« pravi Neda Žužul Vitez iz družbe za raziskave GfK Slovenija. In zakaj Slovenci na spletu ne kupujejo, če so že le en klik od nakupa? Mimogrede: leta 2013 je v Slovenijo prispelo 600.000 pošiljk, ki so bile kupljene preko spleta. Skratka, ne drži, da ne kupujemo na spletu. Kupujemo, ampak ne v Sloveniji. Slovenski trgovci zaostajajo!

Zavarovalniška zgodba 

Registraciji pri ženinem in mojem službenem avtomobilu sta potekli in sva potrebovala novo zavarovanje za naslednje leto. Ker kupujem skoraj vse na spletu, sem seveda najprej preveril ponudbo na spletu. Katastrofa. Brez komentarja. Ne bom navajal linkov. Najprej v menuju ni bilo mojega avtomobila. Ok. Sem vnesel podoben model. Še nekaj podatkov in buuuu, sredi ekrana dobim sporočilo, da se mi želijo že posebej posvetiti, zato naj pokličem to in to številko ali pišem na email, če pa moram morebiti zavarovanje skleniti nujno (ne, zakaj neki?) pa naj nadaljujem kar na spletu. Tega, da bom v tem primeru plačal najvišjo ceno v državi, seveda niso dopisali.

Ampak to je dejstvo. Poskusil sem še z vnosom podatkov za ženin avtomobil in dobil ponudbo, ki je bila bistveno dražja od cene, ki smo jo plačali leto poprej.

Oba z ženo sva torej zavarovanje avtomobila uredila po telefonu. Pokličeš na zavarovalnico, kjer že imaš polico in vprašaš za ceno podaljšanja. Vprašaš, ali je to res dobra ponudba. Odkrito povedo, da boljše ne morejo dati, če nimaš konkurenčne ponudbe. Potem pokličeš drugo zavarovalnico in dobiš ugodnejšo ponudbo. Kličeš nazaj na prvo zavarovalnico in ko poveš, da imaš ugodnejšo ponudbo drugje, so pripravljeni ponuditi isto ceno. Zakaj pa ne nižje? Ne, nižje pa ne morejo. In potem pokličeš tretjo zavarovalnico.

Ste že videli oglas: Prodajamo najdražje ….

Na spletu tako ni mogoče prodajati. Zelo rad bi vam sedaj na tem mestu natrosil, kako pomembni so opisi, uporabniška izkušnja, …. vendar sem videl že preveč uspešnih spletnih trgovin z obupnim konceptom in dizajnom, da vas ne bi spomnil le na eno: nižje cene so zakon za spletne kupce.

Če želite povečati prodajo preko spleta, upoštevajte, da je cena, ki jo objavite, končna in enaka za vse kupce. Vsi jo lahko primerjajo s cenami konkurenčnih ponudnikov pri nas in po svetu. In to tudi počnejo. Vaši redni kupci vam bodo malenkost višjo ceno sicer oprostili, a nikar ne preizkušajte njihove lojalnosti in potrpežljivosti. Objavite konkurenčno ceno, ki je sprejemljiva za najširši krog kupcev. Če cene, ki vam še vedno omogoča zaslužek, ne znate izračunati, jo lahko tudi sami hitro najdete na spletu, točno tam, kjer jo iščejo vaši potencialni kupci:

1. izberite nekaj izdelkov iz vaše ponudbe, skopirajte njihove nazive in jih vnesite v Google iskalnik. Na prvih dveh straneh zadetkov boste zlahka našli podatke, po kakšnih cenah in s katerimi ugodnostmi enake ali zelo podobne izdelke prodajajo konkurenti.
2. enako zgodbo ponovite tudi z nazivi vaših izdelkov v angleščini, po potrebi tudi nemščini, hrvaščini ali italijanščini, skratka jezikih, kjer se izdelki iz vaše ponudbe tudi prodajajo na spletu. Ne pozabite: samo lani je v Slovenijo prišlo 600.000 dokazov, da obvladamo tako svetovne jezike kot spletne nakupe v tujini in plačevanje s kreditnimi karticami! Tudi tam preverite cene in ugodnosti – ne bodite presenečeni, ko ugotovite, da nekateri v Slovenijo dostavljajo celo brezplačno.

Saj res, zakaj prodate premalo? Zato, ker razmišljate le o prodaji na našem malem trgcu. Začnite prodajati po celem svetu, pa boste tudi v Sloveniji prodajali po svetovno ugodnih cenah.

Continue reading →

Razširjeno je prepričanje, da je trenutno dogajanje v medijih posledica gospodarske krize ter da se bodo s koncem recesije vrnili časi, ko smo se veselo hahljali ob šalah, da je sicer res, da je polovica denarja za promocijo vržena stran, a kaj ko se ne ve, katera polovica je prava. Seveda je tudi v tem prepričanju nekaj resnice.

Po teoriji zarote je cena oglasnega prostora v Sloveniji pričela padati že davnega 15. decembra 1995 (kaj se je zgodilo takrat, boste izvedeli na koncu).

Ali mogoče veste koliko spodnjih plakatov je decembra 1891 naredil Henry Touluse-Lautrec in z njimi povzročil senzacijo, vrste pred vhodom v Moulin Rouge ter prepoznavnost, ki sega vse do današnjih dni?

Pariz je tistega mrzlega decembra 1891 zavrel s 3000 plakati

In še udarec v trebuh: naročilo serije plakatov za Moulin Rouge mu je prineslo tudi finančno neodvisnost.

Popust? V jeziku monopolistov ta beseda ne obstaja. Loutrec je bil v bistvu monopolist. Sicer ne dolgo, a plakat, kot ga poznamo še danes, je znal takrat narediti le on. Plakati za Moulin Rouge so bili edini tovrstni plakati v Parizu in na celem svetu. Temu primerno je bil račun visok. No, naročnik je z oglasi dosegel slavo in zaslužil še več, čeprav daleč od tega, da bi bil monopolist.

monopól  -a m (ọ̑) 1. stanje na trgu, ko je en sam ponudnik blaga (Slovar slovenskega knjižnega jezika)

Precej let kasneje smo v naši deželi imeli samo eno TV hišo. Podjetje, ki je imelo zanimiv izdelek ali storitev, je seveda objavilo oglas pred (edinim) TV dnevnikom (mogoče se še spomnite učinkovitega oglasa v uri, ki je odštevala čas do začetka predvajanja) in doseglo največji možni del aktivne populacije, ki ob tisti uri niti približno ni imela na voljo pogledati kakšne druge primerljive informativne oddaje. Še nekaj oglasov na glavnem državnem radiu, v dveh ali treh državnih časopisih, … Ostalo je dovolj denarja za kreativo, ….. Raj. In tudi oglaševalci so zaslužili precej.

V zadnjih 20 letih so mediji eksplodirali, število prebivalcev Slovenije pa je ostalo skoraj nespremenjeno.  Če je bilo prej medijev premalo, jih je danes preveč. Vsake toliko si izberem dan, ko poskušam šteti vsa oglasna sporočila, ki jih opazim. Številke za preteklo sredo so neverjetne: cca 50 jumbo plakatov, nekaj deset panojev, vsaj petdeset oglasov na spletu, pet radijskih reklam med vožnjo z avtomobilom. Deset oglasov v tiskanih medijih. Potem še kakšnih 50 izložb in ker sem se konec dneva potrudil v raziskovalne namene vključiti še televizijo, še dvanajst tv reklam. Torej vidim med dvesto do tristo oglasov dnevno (in vsaj še enkrat toliko spregledam). Če bi vsak dan kupil samo eno stvari s teh oglasov, bi to pomenilo le 0,3% učinkovitost oglaševanja, jaz pa bi v enem letu bankrotiral. Enostavno ne morem kupiti dovolj! Še huje: ta trenutke se ne spomnim niti enega oglasa! Ali se vam dogaja enako?

Jutri bo medijev še več. Na Youtube se vsako minuto naloži 100 ur novih video vsebin. Več o tem na http://www.youtube.com/yt/press/statistics.html.

Se še vedno čudite, zakaj je cena oglasnega prostora vse bližje absolutni ničli?

Je to slabo? Sploh ne. Ampak namesto iskanja brilijantne nove ideje, ki bi omogočila zmago z enim plakatom (medijem), poskrbite za prisotnost na vseh mogočih krajih, ob vseh urah in vseh možnih oblikah. Oglasni prostor kupujte na tone namesto na grame in vaše kreativce nemudoma pošljite v pekel, če vam ne znajo pričarati raja.

Še tole sem vam dolžan. Poglejte, kaj se je zgodilo 15. decembra 1995: http://www.youtube.com/watch?v=9GdbOkjEXWE

Continue reading →

Na spletu lahko uspete le kot najugodnejši ponudnik. Povejte tudi s ceno vsakomur, ki obišče vašo spletno stran, da ste konkurenčni. Ne samo v vašem mestu ali državi. Preverite cene izdelkov in storitev vaših konkurentov skupaj s stroški dostave v Slovenijo vsaj v sosednjih državah, Nemčiji, ZDA in vse pogosteje tudi na Kitajskem. Hitrost dostave je namreč presenetljiva.

Seveda je prav, da zaslužite čim več.

Ponudite izdelek, ki ga imate samo vi. Težka naloga, mar ne, a če imate kot asa v rokavu nekaj takega kot je Apple iPhone, boste uspeli. No, brez skrbi, možnosti je več. Če pomemben del vašega izdelka predstavlja oblikovanje, če gre na primer za obleke, torbice, čevlje, .. skratka karkoli unikatnega, kar lahko tistemu, kateremu je vaš izdelek nadvse všeč, ponudite samo vi, potem sodite v to kategorijo. Največja napaka, ki jo lahko naredite: ker ste ponudili visoko maržo tudi nekaterim drugim trgovcem, le ti dajejo popuste na vaše na spletu objavljene cene. Vaš poslovni model se sesuje.

Ne glede na to ali ponujate unikatne izdelke ali izdelke široke potrošnje, pri katerih se kosate z drugimi blagovnimi znamkami: cene naj bodo enake na vseh trgih, kjer prodajate. To je prva napaka slovenskih, tudi največjih, proizvajalcev, ki zgodbe o enotnem evropskem trgu še vedno ne razumejo. Cene določajo posebej za Slovenijo, Hrvaško, Češko, Nemčijo (no ja, tam jim verjetno ceno določijo drugi) in se potem trudijo z uravnavanjem in preprečevanjem prodaje iz enega trga na drugi.

Če postavljate svoj prodajni kanal na novo, razmislite o tem, da razvijete prodajo izključno preko spleta. Vse več je namreč ponudnikov, ki trge enega za drugim osvajajo le z lokalizacijo spletne strani, brez podpore lokalnih zastopnikov in distributerjev. Najprej prodajajo v svoji državi. Ko dosežejo ustrezno popularnost lahko med kupci opazijo tudi tiste iz sosednjih držav. Ko število teh v neki državi zraste, odprejo stran v njihovem jeziku in tako naprej. Se vam zdi počasi? Primerjave kažejo, da je tovrstna širitev prodaje hitrejša kot katerikoli klasičen način. Širite se lahko z nizkimi stroški in tudi celoten prodajni kanal je neprimerljivo cenejši od klasičnega. Tako lahko lažje vzdržujete konkurenčnost s primerno nizkimi cenami in vseeno zaslužite več.

Če ste na trgu s tehničnimi izdelki široke potrošnje, potem veste, da so vaše priporočene maloprodajne cene zgolj želja, od katere ste vsak dan bolj oddaljeni. Pozabite na kalkulacije, koliko odstotkov morate zagotoviti za največje trgovce, koliko za zastopnike in distributerje, … Zakaj bi se zanašali nanje, da bodo znali kupcu pravočasno ponuditi pravi popust zato da bodo prodali. Raje znižajte cene tako da znižate trgovske marže. S tem boste zagotovili vsem kupcem, ne glede na to, kje bodo kupovali vaše izdelke, da bodo dobili praktično enake cene. In te cene lahko s ponosom objavite na vaši spletni strani.

Continue reading →