How did Amazon screw up? Or how fast can you lose a customer? Article How Amazon Messed Up is the best summary ever, just to illustrate that everything you do should be for the customer. I couldn’t say it better and I’ve been selling online for 18 years. This is why you should sell on enaA.com, Slovenia’s largest marketplace. Because we take all this into account. Our partners just have to prepare the best offers. The enaA team takes care of the rest. I’m really proud of them!

Continue reading →

It seems that our pace of life is much quicker than that of any of the generations before us, and owing to the internet and smartphones we are shifting to an even quicker pace. We tend to be quite prudent when it comes to online shopping and are not very likely to make purchases in just a few clicks. In fact, the online store www.enaA.com recorded that one customer made their purchase after 16 months had passed from placing the product into their shopping cart. So, how exactly do we shop online?

A little less than 30% of customers shop by only looking at the site of the product that they plan to purchase. Around 60% visit three sites before committing to a purchase. The number of customers who look at more than four sites is rapidly decreasing. Though it is interesting to note that these customers account for more than half of the purchases in view of the total purchase value. Customers who purchase high-end products dedicate more time and put more thought into their purchasing decisions, while impulse buys are reserved for cheaper items.

Fig. 1 – Number of sites visited before placing the order (source: enaA.com)

It is also interesting to see how much time passes from the moment someone visits an online store to them choosing an item and then completing the purchase by placing the item into the cart. A total of 43.06% of customers take the plunge on the same day, while 37.17% of customers make the final click after anywhere from 12 to 30 days. It seems that in this case too, the comparison of the share of purchases by value is inverted. The value of speedy purchases represents 36.2% of the total value of purchases, while the value of purchases made after 12 to 30 days accounts for 44.11% of the total value. It is safe to say that prior to purchasing a high-end product, we not only look at more websites but also allow ourselves more time to check out the offers at other online as well as brick and mortar stores. It is also true that it takes customers more than four days to place orders for above-average purchases (€160 at enaA.com).

Fig. 2 – Time between the first visit and placing the product into the shopping cart (source: enaA.com)

But prudency does not end here. After placing the item in the cart, 72.07% of customers make the purchase immediately or on the very same day. However, it should not be ignored that 7.42% of customers make the actual purchase after 28 day or more. This, of course, includes our record-breaker of 16 months.

Fig. 3 – Days between placing the product into the cart and placing the order (source: enaA.com)

If your goal is to sell items faster or, better yet, to sell them in general, I suggest providing the customer with a detailed product description. The description should include everything a customer might be interested in. This will reduce their need to seek out further information on the product elsewhere. By doing so, they will be less likely to purchase the product that you are offering somewhere else. There’s nothing easier than offering a customer who has almost made up their mind to make the purchase at your online store a discount in the form of a personal conversation.

Whatever you do though, never treat online customers hastily.

Continue reading →

Excellent experience with Trillenium at Asos in London. VR is next big step in the way we will use our computers, smartphones. Glad to be at least small part of it.

Continue reading →

If your sales figures mainly depend on Google, Facebook, and various advertising networks, you’ve hit a dead end. Even if an average 2% of clicks end up converted to sales (not a bad result), taking into account an average price of $ 0.15 per click (also not a bad price), the cost of advertising with Google amounts to $ 7.5 per purchase. If this was the price to pay just once for a regular customer, guaranteed to buy more, you’d still be able to stay in the black. However, you will have to pay $ 7,5 for each purchase coming from Google forever. Customers are creatures of habit. The next time the majority of customers will again start their sales journey on Google. If your ad is not there this time round.

After Google changed the positions of ads and is now more advertising panel than search engine. On mobile phones whole first screen is reserved for ads. On PC’s and laptops users now see four ads first and only two to three search engine results.

Ok. Thank’s Google. It is even more clear now how to actually successfully sell online. Just take next three steps forwards as soon as possible:

1. Calculate the actual success rate of your existing Google advertising campaigns, as well as other services where you might be paying for clicks or impressions (price comparison sites, for example are even less effective than Google), making sure the sales you generate with their help let benefits go to your pockets and not theirs. Think about whether it’s worth it in the long run!

2. Ensure your offer has the best possible content. This is a mantra repeated time and time again by all SEOs and inbound marketing experts. However, never put too much stock into how many times your keyword is written in the meta tag. What you need is a truly excellent description of your offer. It needs to be a real pleasure to read, telling buyers everything there is to know about your offer and convincing them to make a purchase. You should additionally ensure a short summary which is visible when a link to your page is published on Google, Facebook, etc. And that’s it. Believe me, if you don’t know the best description for your offer, no inbound or SEO expert can help you.

3. Instead of paying for clicks and impressions, start by only paying an adequate share of the realized sales to those who help you generate a larger number of purchases. Use performance marketing! You can find on affiliatewindow.com all top brands are using it.

Alternatively, you can post your offer in the largest online stores on the Internet:

a. Amazon.com
b. Alibaba.com
c. Ebay.com
d. enaA.com

Continue reading →

Online media like to praise the great visit. Do not say, however, that these visits are the result of years of publishing different content which has accumulated a myriad of web sites, among which many a first on Google for a specific search string. Long tail work for the media, which have been online for years.

Ask yourself: how many people visited your entry page today? How many people read the latest posts from your journalists? How many people read the most read? How many second, third. Noooo, tenth, twentieth. Little secret is that access to Google analytics reveals that some articles are not read by almost no one, or indeed anyone.

Journalists are paid for their work. Publishers may charge to users or advertisers only for what they have read, heard or seen and like. This incompatibility is a major problem of the media today. Facebook and other social media makes it just bigger and bigger.

Continue reading →

At Amazon.com you can buy just about anything. Still, it is public secret t that 80% of their sales are generated from products that are sold exclusively at Amazon. Never mind the fact that the company is the leading online retailer boasting the largest customer base, a quick website featuring detailed descriptions and contents, an excellent user interface and so on. Just look at the prices of any of the technical products and you will get the picture. It’s the price. The main obstacle is the high price.

Being the only provider of a certain item and offering your products only at a website such as Amazon.com, you can achieve great sales results. Having come to the same conclusion, many Americans and other vendors rely on just one website such as Alibaba.com, eBay.com or Amazon.com or, alternatively, just a handful of online stores to sell their products.

Do you want to know why this is a good thing?

Manufacturers who dominate classic sales channels have an interest that their products take up as much of the sales’ area in as many stores as possible. Some opt for a smaller number of intermediaries who meet certain criteria to assist them in this process, but regardless whether they decide to set up an intensive or selective sales’ path, they are always on the lookout for more intermediaries. In certain fields exclusivity is rare. Buyers are looking for providers offering the best deals, but retailers can maintain different prices on account of their personal approach and special bonuses without being in direct competition with each other, even though they are only a block or two apart.

The internet on the other hand is a very different animal. The internet is about transparency; it is also about a unique mix of indirect and direct sales. It’s a whole new model. The manufacturer or provider can offer their product or service directly to the shopper, albeit indirectly via an online service such as Amazon.com or enaA.com, but this does not diminish the fact that this is a direct selling technique. More often than not, products are delivered from the manufacturer’s warehouse. That makes sense – it’s practical, quick and cheap. The warranty and after-sales customer support have to be provided by the manufacturer and its servicing network. Ultimately, the product price is also determined by the manufacturer itself. In short, the online retailer is an intermediary, whose role is much smaller than in classic sales, giving the impression that the shopper and the manufacturer communicate without any intermediary at all.

Why I advise against copying classic sales’ paths and applying them online?

Manufacturers who go down this path and offer their products in countless online stores are faced with the issue of price management. Online stores are not several miles apart, but only a few clicks. Shoppers can thus easily find stores that offer the same product for a lower price. And distance doesn’t matter; the store can even be abroad.

Now let us take a look how this works in practice. The Samsung UN32EH4003 television set is listed at Amazon.com without a price. Instead, it says “To see our price, add this item to your cart.” The shopper can only see the price after adding the product to the cart where it says that their price is lower than Samsung’s recommended retail price, so Samsung does not want it to be public.

If you think that the two retail giants Amazon and Samsung have adopted a successful sales model and that this approach is a good idea, I suggest googling “UN32EH4003”. You will get hits for this TV at samsung.com, amazon.com, digitaltrends.com, walmart.com, bestbuy.com, cnet.com, ebay.com, electronicexpress.com and conns.com. Each site displays a different price. Samsung doesn’t control anything; it just limits sales via online retailers who are big enough to be controlled.

Which one of these platforms will end up selling the TV? The one with the fastest and more flexible service, and with the lowest price point. This is why you will not find this TV among the bestsellers at Amazon.com.

Similarly, Google doesn’t favour the offerings of the same product at various websites with an identical photo and descriptions. For the browser, this is just a copy of one and the same site, and is therefore punished by a lower rating. If someone looks up LCD TVs, those pages will not be among the top hits, I am sure of it. Now you have another reason why it is better to be the direct retailer online.

However, even though Samsung and other similar retailers did not adapt to the new situation, smaller American business saw their chance in selling their products and services exclusively via Amazon – with great results.

Example from Slovenia, Europe:  enaA.com offers you the Samsung 32H4000 with the lowest price guarantee.

Continue reading →

To vprašanje slovenske menedžerje spravi v še hujšo zadrego kot vprašanja o seksu. Takoj se začnejo izmikati. Raje se pogovarjajo o kapitalu, obrestnih merah in svetovnih borzah. Koliko je vredna vaša spletna stran? No ja, to je že pornografija. Poglejmo v vašo podzavest in razkrijmo, kaj dejansko pomenijo vaše odločitve!

Tip A

Če dajete prednost nizki ceni in se raje odrečete kakovostnim vsebinam, fotografijam in oblikovanju, potem vašo spletno stran cenite kot vizitko. O njej govorite kot o predstavitveni strani podjetja. Sami jo redko obiščete in skoraj gotovo na Googlovem iskalniku nikoli ne preverjate, ali je vaša spletna stran na prvem mestu med zadetki za ključno besedo, po kateri bi vas iskali morebitni poslovni partnerji. To niti ni vaš namen, saj želite, da se obrnejo neposredno na vas ali druge predstavnike podjetja, in ne na spletno stran. Prisegate na osebni stik, ne na tehnologijo.

Usmeritve vam sicer niso v prid, saj prek Googla različne informacije išče vsako sekundo okoli 50 tisoč ljudi po vsem svetu, a to boste nadomestili z delavnostjo in osebnim pristopom. Za pokušnjo obiščite in primerjajte spletne strani vod Perrier, Evian, Jamnica in Radenska.

Tip B

Zavedate se, da je splet najsodobnejša prodajna pot. Spletno stran in vse okrog nje, torej tudi navzočnost na Facebooku, Twitterju, Pinterestu, Google Plusu, vzdrževanje seznama rednih uporabnikov in za povrh še oglaševanje na spletu ste podredili rasti prodaje svojih izdelkov in storitev prek spleta. Več prodate, več je vredna vaša spletna stran. Redno spremljate prodajne rezultate in vsako rast podprete z novimi vložki. To je zelo konservativen pristop. Uspešna podjetja na svetovnem trgu so to rešila pred več kot 60 leti, torej pred spletom.

Naprednejši danes svoje izdelke povežejo s potrebami in zadovoljstvom kupcev. In kaj je narobe s tem? Nič, podjetja seveda morajo poskrbeti za to, a tega ni več treba posebej poudarjati. Sodobna podjetja se že več kot 30 let v svoji komunikaciji osredotočajo tako na potrebe kupcev kot tudi na potrebe družbe in okolja. Obiščite in primerjajte spletne strani energetskih družb Petrol, OMV, Shell in Gazprom.

Tip C

Imate ambicijo, da vaše podjetje postane vodilno, med vodilnimi, največjimi … Zato upoštevate pravila vedenja tega kroga, svojo vizijo in poslanstvo pa vedno predstavljate skladno z aktualnimi smernicami. Tudi spletna stran ni izjema. Poudariti želite svoje vrednote, družbeno ozaveščenost, odnos do okolja, sodelavcev, partnerjev… Spletna stran je osebna izkaznica, zdravstveni karton in psihološki profil podjetja, ki jo možni poslovni partnerji ali vlagatelji preverijo že pred prvim stikom.

To, kako vas bodo obravnavali in pristopili k vam, je zato najbolj odvisno prav od vaše spletne podobe. Poglejte in primerjajte spletne strani podjetij Radenska, Impol, TKK in Hidria ter ocenite, katero izmed naštetih lahko računa na to, da bo sprejeto kot enakopraven poslovni partner v mednarodni trgovini.

Vaši sodelavci vam vsak dan poročajo o obiskanosti vaše spletne strani ter o tem, koliko ljudi je prek spletne strani navezalo stik z vašim podjetjem. Merite stopnjo konverzije med številom obiskovalcev in številom vzpostavljenih stikov ter na koncu tudi s številom in vrednostjo uresničenih poslov. Skrbno merite učinkovitost oglaševalskih kampanj in vpliv objav v medijih ter nastopov vašega podjetja na konferencah, sejmih in drugih dogodkih. Zavedate se, koliko je vreden vsak klik na vašo spletno stran, zato vlagate tako v rast te vrednosti kot rast števila obiskov.

Rezultati

Če ste se prepoznali v prvem opisu, s spletno stranjo ne boste imeli ne veliko stroškov ne kakšnega posebnega uspeha. Sodite v verjetno največjo skupino slovenskih poslovnežev, saj je Slovenija ena izmed redkih držav, kjer se je letos število registriranih domen, torej spletnih strani s končnico.si, celo zmanjšalo (vir: register.si). Trenutno jih je okoli 114 tisoč, približno štiri tisoč manj kot pred leti.

Menedžerji iz druge skupine razmišljajo v pravi smeri, a vlagajo na napačnem koncu. Po podatkih Eurostata je pri spletnih nakupih Slovenija pod povprečjem EU. Spremenite zorni kot in se preselite v tretjo skupino. Prodajnih poti, ki jih lahko uporabite na spletu, je več kot dovolj.

Menedžerjem iz tretje skupine lahko zaželim le to, da bo vrednost njihovih spletnih strani še rasla. Mislim pa, da ne bo škodilo, če poudarim še enkrat: rezultate obiska in konverzij spremljajte vsak dan! Splet je poslovno okolje z najhitrejšimi spremembami doslej.

Prvič objavljeno 18. decembra 2014 http://digitalmanija.finance.si/8814751/Koliko-vedo-slovenski-mened%C5%BEerji-o-vrednosti-spletnih-strani

Continue reading →

Ali bi bili pripravljeni za podjetje, ki nima lastnih prostorov in opreme, ima le nekaj več kot deset zaposlenih in ponuja brezplačno storitev, odšteti milijardo dolarjev? Facebook je na primer spomladi 2012 kupil Instagram za okroglo milijardo dolarjev. Vsi Slovenci in Slovenke, s katerimi sem se o tem pogovarjal, so bili prepričani, da je šlo v tem primeru za uveljavljeno podjetje z nekaj tisoč zaposlenimi, nepredstavljivo količino strežnikov in druge računalniške opreme. V resnici pa ste Kevin Systrom in Mike Krieger podjetje ustanovila oktobra 2010. Priljubljenost spletne storitve, ki omogoča delitev fotografij in videoposnetkov, je neverjetno hitro rasla, tako da so se po letu in pol že lahko pohvalili s sto milijoni aktivnih uporabnikov in 13 zaposlenimi. Ker podjetje drugega imetja pravzaprav niti ni imelo, vse je bilo namreč najeto, je Mark Zuckerberg za vsakega uporabnika brezplačne storitve plačal deset dolarjev.

Odločitev ni bila lahka: to je bila četrtina denarja, s katero je takrat razpolagal Facebook. Za primerjavo: Microsoft je v približno istem času kupil knjigarnarja Barnes & Noble, podjetje s seznama Fortune 500, s 658 knjigarnami ter dodatnimi 705 študentskimi knjigarnami največjega prodajalca knjig v ZDA, zgolj za 605 milijonov dolarjev. Tudi Microsoft precej globlje seže v žep, ko kupuje »mala« spletna podjetja. Ni šale, lo kupujejo Sergey Brin, Larry Page, Satya Nadella in Mark Zuckerberg, milijarde padajo.

Samo Google je od leta 2001 do danes za nakup podjetij porabil 28 milijard, med drugim za Youtube 1,65 milijarde in za DoubleClick 3,1 milijarde. Za priljubljeno igro Minecraft je Microsoft pred nekaj dnevi plačal že 2,5 milijarde dolarjev.

Če bi bil Outfit7 slovensko podjetje

Trenutno najbogatejša Slovenca Samo in Iza Login svojega podjetja sicer še nista prodala, a prepričan sem, da bosta zanj dobila precej več kot ocenjenih 1,1 milijarde evrov. Njuno podjetje je samo v treh letih z več kot milijardo naloženih Talking Tomov svetovni fenomen. In tudi onadva nimata toliko nepremičnin in zaposlenih kot Telekom Slovenije. Torej bolj ali manj enaka zgodba kot pri Minecraftu, Instagramu ali Yammerju.

Če bi Outfit7 postavil Talking Toma kot slovensko podjetje v Sloveniji in ga prodajal iz Slovenije, bi moral najprej narediti vse vmesnike v slovenskem jeziku, napisati, da poslujejo v slovenskem jeziku in našteti še preostale jezike. Na njihovi spletni strani bi moralo vse uporabnike na svetu čakati opozorilo, da njihovi piškoti ne škodijo, ter prošnja, da obiskovalci s klikom na »da« potrdijo soglasje za uporabo piškotov na njihovih straneh. O tem, kako Talking Tom spoštuje zasebnost, bi odločala naša informacijska pooblaščenka. Dobro smo si zaprli vrata, ali ne!

Z isto pametjo in delom si lahko revež ali pa milijarder

Kako globoko je nerazumevanje sodobnih trendov v našem okolju, pokaže tudi hiter vpogled na področje zakonodaje, ki ureja avtorsko delo in pravice. Kot avtorja, ki ne bi bila v delovnem razmerju, bi bila Samo in Iza Login za svoj honorar obremenjena s približno 79 odstotki.

Če pa bi po nekem naključju Talking Toma narisala kot zaposlena v kateri izmed slovenskih marketinških agencij za TV-reklamo ali morda kot aplikacijo za Murino majico, bi bila reveža. Njuna ideja bi pripadla podjetju, v katerem bi delala.

Slovenska zakonodaja namreč v zakonu o avtorski in sorodnih pravicah v 101. in 102. členu še vedno odreja: »Kadar avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno.« In praviloma ni določeno. Na koncu bi najverjetneje ustrezno zakonsko podlago za nekaj svojih odstotkov našel tudi Sazas.

Hiša z vrtom

Z isto idejo in istim delom bi bila Samo in Iza Login v Sloveniji v najboljšem primeru vesela, da bi našla rešitve za vse birokratske ovire in bi potem kot podjetnika lahko sproti plačevala vse račune in davke, imela bi hišo z vrtom in srednje dober avto, zunaj Slovenije pa sta na poti do statusa milijarderjev. Se še sprašujete, kje Slovenija izgublja denar? Kot je povedal Joc Pečečnik, eden izmed najbogatejših Slovencev: »Povsod po svetu sem znal zaslužiti, doma pa niti evra.«

Mi bi še šivali srajce

Seveda je vprašanje, kako bo brez sprememb lahko kdorkoli zaslužil dovolj. Če na eno stran postavimo milijardo dolarjev, ki jo ustvari vsega nekaj ljudi v dveh ali treh letih, in na drugo stran dodano vrednost v proizvodnih podjetjih, je nesorazmerje očitno. Nemogoče je danes narediti toliko srajc, kot lahko naložiš aplikacij. Mi pa še vedno iščemo vlagatelje, ki bi vlagali v proizvodnjo srajc, in odganjamo celo tiste Slovenke in Slovence, ki znajo zaslužiti s svojimi idejami, znanjem in kreativnostjo.
Prvič objavljeno 11.11.2014 http://www.finance.si/8812590/Kako-bi-mi-birokratsko-ubili-Izo-in-Sama-Logina

Continue reading →

Zakaj se ne bi namesto o milijonih pogovarjali o tem, da je na spletu mogoče uspeti le, če znaš doseči in ohranjati vodstvo na področju vsebin, uvajanja novosti in konkurenčnih cen. Neeee! Dolgčas!

Vsebine stanejo

Sanje o velikih dobičkih na spletu izvirajo iz prepričanja, da je na spletu vse brezplačno ali pa vsaj skoraj brezplačno. Ko sem začel pisati kolumne za Finance in jih seveda tudi širiti na svojih profilih na Facebooku, Twitterju, LinkedInu in Google Plusu, sem nemudoma dobil vprašanja, zakaj so prispevki zaklenjeni in plačljivi.

Internet je res nadomestil papir, tiskarja, pismonošo in prodajalca v kiosku, priprava vsebin pa stane še vedno enako, ne glede na to, ali so objavljene v tisku ali na spletu. In kje naj časopis dobi denar za svoje poslovanje, če ne s prodajo vsebin?

Vsebine so temelj kateregakoli posla na spletu, zato tudi svoj posel začnite graditi s primernim vložkom vanje. Brezplačno? Da, če jih boste ustvarili sami v svojem prostem času.

Google stane

Google je za uporabnike zastonj in nepogrešljiv. Prikaz vaše spletne strani med prvimi zadetki na Googlovem iskalniku za izbrane ključne besede, s katerimi uporabniki iščejo vas in vašo konkurenco, postaja zato vse pomembnejši. In dražji. Res je, da vas bo uvrstitev med oglase na vrhu v povprečju stala le od 0,1 do 0,2 evra na klik. Zdi se malo, a ko seštejete nekaj tisoč ali deset tisoč in več klikov, ki jih potrebujete vsak mesec za to, da dobite dovolj obiskovalcev, to ni več skoraj brezplačno. Pri tem morate upoštevati, da uporabniki kliknejo tudi na konkurenčne oglase in se na koncu odločijo le za najboljšo ponudbo. Skratka, Google raje vključite med redne stroške, tako kot elektriko, plače…

Facebook stane

Facebook je bil še pred nedavnim brezplačen. Na njem ste brezplačno odprli profil svojega podjetja ali blagovne znamke, širili krog svojih prijateljev, Facebook pa vam je pri tem hvaležno pomagal tako, da je prijateljem posredoval vsako vašo objavo. Leta 2012 je vaša sporočila brezplačno posredoval le še vsakemu šestemu prijatelju. Potem je ta delež vsakih nekaj mesecev še zmanjšal.
Social@Ogilvy je v analizi februarja 2014 (vir: http://social.ogilvy.com/facebook-zero-considering-life-after-the-demise-of-organic-reach) pokazal, da Facebook zdaj v povprečju prikaže vaše objave le še šestim odstotkom prijateljev. Bodite veseli, da imate majhno podjetje. Če imate več kot pol milijona prijateljev vaše znamke, prikaže objave le še dvema odstotkoma.

Pri tem Facebook niti ne skriva, da bo to še zmanjševal vse do točke, ko bo vsem zaračunal posredovanje vsake objave. Podjetja, ki so doslej vlagala denar v gradnjo družbenega omrežja prijateljev njihove znamke, se držijo za glavo. In kaj bo potem na spletu še brezplačno?

Internet ni religija, internet je posel

Pred koncem sem vam dolžan odgovoriti na vprašanje iz naslova. Verjetno vam je zdaj že jasno, da internet ni ne dobrodelna organizacija ne religija, temveč čisto običajen posel. Sami veste, da lahko s posli pošteno zaslužite nekaj milijonov evrov v letu dni le, če vanje vložite nekaj deset milijonov. Na spletu že dolgo ni nič drugače.

Objavljeno 28.10.2014 v časniku Finance http://www.finance.si/8811888/Kako-do-milijonov-evrov-prek-spleta

Continue reading →

Koliko danes plačujete za oglaševanje? Že dolgo let ne velja več noben cenik in verjetno ste se že navadili, da tudi noben dogovor ne zdrži več kot nekaj mesecev. Letne pogodbe sklepajo le še …. Če oglašujete, plačujete preveč. Če oglasni prostor prodajate, zanj dobite premalo. Ali se sploh splača oglaševati?

Brez oglaševanja ni prodaje. A pozor! Če boste gledali zgolj na ceno na klik, ceno sekunde prikaza oglasa na TV, ceno prostora v časopisu ali število prikazov oglasa na spletu, boste vedno prišli do sklepa, da se ne splača oz. da je medijski prostor predrag.

Obrnimo zgodbo. Recimo, da je tržna cena oglasnega prostora realna. Mimogrede: če bi bila cena oglaševanja res previsoka, bi se mediji valjali v dobičkih, pa vemo, da se ne. Torej, cena oglasnega prostora je tako kot je. Na tej osnovi zastavimo oglaševalsko akcijo tako, da bo uspešna tudi v sodobnem medijskem kaosu:

1. Razmišljajte široko! Rešitev je v sinergiji, torej ne en (tudi najcenejši medij je predrag, če ne boste prodali dovolj) temveč več medijev s katerimi lahko vašega potencialnega kupca dosežete ob različnih priložnostih in se dopolnjujejo (npr.: poziv preko televizije ali radia na splet bo učinkovitejši, če bo podprt z oglasi na spletu)
2. Določite jasne cilje: kaj, komu, koliko in v kakšnem času želite prodati ter kolikšen del načrtovanega prihodka lahko namenite oglaševanju. Če veste, koliko denarja imate, vaša akcija nikoli ne bo neučinkovita zaradi cene, ki jo plačate mediju. Skratka, nikoli ne boste plačali preveč. Obenem boste lahko izbrali medije, ki vam lahko zagotovijo pričakovane rezultate v okviru vašega proračuna in s tem zaslužijo (tudi mediji morajo pokriti svoje stroške in ustvarjati dobiček), tako da boste oboji radi šli skupaj tudi v nove zgodbe.
3. Imate zgodbo? Četudi danes ponujate izdelek brezplačno, se morate potruditi, da na najboljši možni način prepričate kupce, da to potrebujejo in da bodo z vašo ponudbo zadovoljni. Poskrbite za najboljšo vsebino!
4. Preverite, kaj sploh ponujate: V času interneta 93% kupcev turističnih storitev, 88% kupcev tehničnih izdelkov, 85% kupcev avtomobilov informacije pred odločitvijo o nakupu preveri na spletu. Lahko ste najugodnejši v vašem kraju ali ulici, lahko ste celo najugodnejši v Sloveniji, a če pretiravate s ceno, bo kupec zlahka našel ugodnejšega ponudnika (samo leta 2013 je v Slovenijo prišlo več kot 600.000 naročil preko spleta iz tujine). Skratka: uporabite informacije s spleta pred kupci in naredite vašo ponudbo bolj zanimivo in konkurenčno.

   85% kupcev avtomobilov informacije pred odločitvijo o nakupu preveri na spletu. 

   Deli na Twitterju
5. Določite pot kupca od oglasa do nakupa in na njej razporedite oglase. Na poti od tv oglasa do vaše trgovine so še časopisi, revije, radijske postaje, spletne strani, Google, Facebook, Twitter, optimizacija za iskalnike,…. Kupci imajo nešteto priložnosti, da se premislijo kadarkoli na poti do nakupa pri vas.
6. Ponavljajte točke od 2 do 5 vse dokler ne boste imeli enega cilja, enega sporočila, lepe zgodbe in izbranih medijev, kjer jo boste lahko predstavili v okviru razpoložljivih sredstev.
7. Merite učinke, testirajte in se učite.
8. Četudi praviloma ne delate z marketinško agencijo, vsaj občasno najemite zunanjega strokovnjaka in izpeljite akcijo z njim. Naučili se boste nekaj novega in morebiti tudi ugotovili, da rezultati toliko odstopajo od vaših običajnih, da se tudi to splača.

Continue reading →