Vaš naslednji telefon bo pametnejši in … cenejši
Če pametnega telefona še nimate, ga pa še boste. Mimogrede: ali imate doma ali v pisarni še vedno stacionarni telefon? Res? Zakaj neki?
Vojna za uporabnike je vroča. Vsi bi bili radi prvi, najboljši, najbolj priljubljeni, … Apple se rad pohvali, da so uporabniki iPhone telefonov največji potrošniki. Pričakovano! iPhone sodi v kategorijo dražjih premium telefonov z najnovejšimi tehnologijami, ki so hitrejši, sodobnih oblik, s kakovostnejšim fotoaparatom, boljšim zaslonom in še kakšno posebno novostjo. Uporabniki teh telefonov si lahko privoščijo več, imajo v povprečju višji standard in tako tudi preko telefonov več kupujejo v e-trgovinah, uporabljajo več aplikacij, preko telefonov spremljajo poslovne novice, stanje na finančnih trgih in podobno. Ker imajo dovolj denarja in potrebujejo dostop do informacij, so bolj pripravljeni plačevati naročnine za e-časopise in druge informacije. A dejstvo je, da je iPhone le eden izmed premium telefonov, med katere danes sodijo vsaj še Samsung Galaxy S5, HTC One (M8), HTC One Mini, OnePlus One, Sony Xperia Z2, Google Nexus 5, LG G2, Nokia Lumia 1520 in Sony Xperia Z1 Compact ter da sam izgublja tržni delež. V drugem četrtletju letos je delež iPhone med svetovnimi uporabniki padel na 11,7%.
Za vsako ceno čim več uporabnikov
Najpomembnejše je imeti čimveč uporabnikov, pa naj stane kolikor pač stane. To je edino vodilo in nanj vse bolj prisegajo tudi pri Microsoftu. Kaj vse niso v zadnjih letih naredili pri tem velikanu, da bi porinili števile Windows telefonov navzgor. Na koncu so kupili še Nokio, pa jim je tržni delež vseeno iz več kot 10% pred nekaj leti v drugem četrtletju 2014 padel na skromnih 2,5%. Windows telefon kot poslovni telefon očitno ni pravi pristop. Uporabniki imamo le en telefon, ne enega za osebno rabo in enega za poslovno uporabo. Microsoft aplikacije, kot je na primer dostop do poštnega strežnika Exchange, poslovna zbirka MS Office in vse bolj uporaben MS OneNote, delajo na vseh pametnih telefonih. Torej so danes vsi pametni telefoni, sploh tisti iz premium lige, poslovni. Microsoft bo moral za povečanje tržnega deleža pokazati precej več inovativnosti pri tržnem nastopu.
Zmagujejo androidni telefoni
Če večini tržni deleži padajo, potem mora biti vsaj eden, kateremu rastejo. Po podatkih za drugo četrtletje 2014, se je za Android telefone odločilo že neverjetnih 84,7% kupcev. To je tako velik tržni delež, da ni nobenega dvoma, da Android telefoni zmagujejo v vseh cenovnih razredih in pri različnih kategorijah uporabnikov. V premium ligi pametnih telefonov Samsung z Androidom prekaša Apple-ov iOS in uporablja ga več poslovnežev kot Windows telefone.
V nižjem cenovnem razredu pa Android praktično nima konkurence. Raziskave kažejo, da uporabnike, ki kupujejo telefone pod 150 evri, res precej manj zanimajo spletni nakupi, finančne, fitnes, wellnes in podobne aplikacije, vendar pa zato preko telefona več časa brskajo po spletu in uporabljajo brezplačne aplikacije ter igrajo brezplačne igrice. Android telefoni prevladujejo tako v favelah Ria de Janeira in slumih kot je Mexico City kot tudi pri množici otrok in povprečnih uporabnikih v New Yorku, Londonu in Ljubljani. Verjemite, vsi, tudi Apple in Microsoft si jih nadvse želijo kot uporabnike. Hmm, ali ne prihaja novi lastnik Telekom Austria in s tem tudi našega Simobila prav iz Mehike! Eden najbogatejših ljudi na svetu je zaslužil s poceni telefoni in kupuje mobilne operaterje, ki so svoje storitve leta in leta prodajali precej dražje. Stavite na cenejše!
Prvič objavljeno v časniku Finance 18. avgusta 2014:
Kako sem vdrl v računalnik
S strokovnjaki, ki se ukvarjajo z varnostjo pri elektronskem poslovanju, nisem v najboljših odnosih. Večinoma imam občutek, da po eni strani pretiravajo z uporabo najnovejših super varnih rešitev po drugi strani pa ne naredijo dovolj za trivialne zadeve, ki krajo podatkov vsej tehnologiji navkljub dejansko olajšajo. Saj ne, da ne bi dovolj opozarjali na to, kako je potrebno varovati gesla, kako jih je potrebno izbirati, menjati, …. , ampak, če že vedo, kakšni smo uporabniki, potem bi pač morali temu primerno vložiti več časa in energije v to, da začnemo dejansko sami skrbeti za varnost, namesto da se igrajo z dragimi igračami.
Ja, še to, nimam se za strokovnjaka za varnost in če se bo kateremu med vami zdelo, da je tole napisano preveč poljudno, se zagotovo z njim ne bom spuščal v razpravo. Moj namen je, da vam pokažem, da mora za varnost dejansko skrbeti vsak sam.
Pred leti, ampak res pred precej leti, še v prejšnjem stoletju, sem bil na razgovoru pri direktorju slovenske banke, kateri je moje podjetje Gambit trade postavljalo zaščito njihovega omrežja. Prenosi podatkov so se takrat merili še v kB/s, cene opreme pa v deset tisočih današnjih evrov. Po podpisu pogodbe sva se zapletla v krajši pogovor o Ljubljani in mimogrede pogledala skozi okno. Spodaj sem opazil telefonsko omarico katere vrata so bila na široko odprta. V trenutku me je prešinilo, da tam skozi potekajo tudi bančne linije. Poskrbeli smo za varnost na koncu linije, vmes pa je bila izpostavljena morebitnim napadalcem. Čez nekaj dni je bila z novimi vrati in ključavnico varnost zagotovljena.
Vemo, da nas ključavnice naših domov ne morejo zaščititi pred tatovi, ki so se odločili, da vlomijo v naš dom. Tudi matematično dejstvo, da že kodiranje gesel s 128 bitnim ključem omogoča neverjetno kompleksnost z 2 na 126.1 potenco kombinacij, zadošča zgolj za lažni občutek varnosti. Res je, da bi za razkritje kode moral zmogljiv računalnik delati toliko in toliko let, dni, …. , ampak: zamislite si, da je vaše geslo dolgo le ena črko. Koliko poskusov potrebujem za vdor? Največ 25. Z dvema črkama 625, s štirimi črkami nekaj več kot 390 tisoč. Tu se bom ustavil. Večina mojih znancev ima štirimestna gesla. Tako kot na starih ključavnicah za kolesa. Preprost program jih razbije v desetinki sekunde. Sam uporabljam vsaj 8 mestna gesla, kombinacijo številk, znakov, … in se počutim varno. Oziroma: sem se počutil varno. Pred nekaj dnevi sem izgubil geslo mojega poštnega nabiralnika, katerega bi mi ponudnik te storitve vrnil po pošti po daljšem preverjanju moje identitete. Hmm. Nisem imel časa. Deset dni je zame tisočletje.
Prijatelj mi pošlje odgovor:
daj probaj tole, link za download je: http://securityxploded.com/download-file.php?id=8521
Naložim, poženem in v trenutku se mi na ekranu izpišejo gesla vseh mojih poštnih predalov na mojem računalniku. Program me sploh ni nič vprašal. Samo gumb sem pritisnil. Enostavno je poiskal vsa gesla na mojem računalniku, ki sem jih celo jaz videl samo kot ********* in jih dekodiral ter prikazal kot tekst. Lepo urejeno, v vsaki vrstici eno uporabniško ime in pripadajoče geslo. Tudi štirinajst mestno geslo.
Toliko o tem, kako varni so naši podatki, če recimo pozabimo računalnik vklopljen na mizi. V manj kot minuti lahko s tem programom kdorkoli prebere naša uporabniška imena in gesla.
Ponovno sem obiskal stran ponudnika tega brezplačnega programa in našel vrsto drugih podobnih programov, katerih nisem preizkusil. Raje ne vem, da res delajo:
Moje navodilo:
• vsakokrat, ko zapustite računalnik, uporabo preprečite z uporabniškim imenom in geslom, če ga že ne izklopite
• za vsako aplikacijo uporabljajte svoje geslo
• gesla naj ne bodo slovenske, angleške ali katerekoli druge besede, temveč neka čudna kombinacija, ki nikomur v tem vesolju ne pomeni nič
• gesla naj bodo čim daljša
• nikoli se ne zanašajte na strokovnjake, ki skrbijo za varnost vašega informacijskega sistema
Kako si vse to zapomniti in kam shraniti, da bo varno, pa tudi jaz ne vem.
Apple MacBook ali Windows prenosnik?
Tole ni ravno moja top tema, a ker me pogosto sprašujete, ali raje kupiti Apple ali Windows prenosnik in sem po spletu naključij nekaj več kot tri mesece oba v živo testiral, sem se odločil, da moja opažanja delim z vami.
Prepričan sem, da vas ne zanimajo tehnične podrobnosti, ki jih lahko najdete v vsaki računalniški reviji in povprečnemu uporabniku, sploh pa ne managerjem, kreativcem in strokovnjakom za različna ne-računalniška področja, ki predstavljate večino mojih bralcev, ne povedo kaj dosti. Ker sem se tega lotil malo drugače, računam na to, da vam bo moja tri mesečna izkušnja istočasnega dela s HP EliteBook 8530w (zadnji teden sem ga zamenjal še z novim HP Z Book 15) na delovnem mestu v službi in z Apple MacBook na delovnem mestu doma, zanimiva. Gre za edinstven test, ki je bil narejen v živo v pravem poslovnem okolju.
Kako se je začelo
V začetku leta je na mojem starem prenosniku HP EliteBook 8530w začela kihati baterija, Windows 8 pa mi niso bili preveč všeč. Mimogrede: Windows 8.1. so že dobra zgodba. Uporabljam še Apple iPhone in Samsung tablico. Zagovarjam mnenje, da se mora IT razvijati v smeri, ki bo vsem uporabnikom omogočala dostop do aplikacij in podatkov na katerikoli napravi, kjerkoli in od koderkoli. Torej, kar lahko delam z Windows prenosnikom, mora delati tudi z Apple MacBook Pro 15. Če drugega ne, imam dober izgovor, da po treh desetletjih lojalnosti Microsoftu preverim drugačno uporabniško izkušnjo. Odločil sem se za počasen prehod in tako nekaj mesecev uporabljal oba prenosnika: enega na delovnem mestu v službi in drugega ne delovnem mestu doma. Skratka, z obema sem nekaj mesecev delal več ali manj delal iste stvari. In sedaj lahko svoje izkušnje delim z vami.
Navdušenje
Apple MacBook me je takoj navdušil. Čeprav je bilo okolje zame novo, sem ga osvojil v trenutku. Z malce zlobe, bi lahko napisal, da med Apple in Microsoft ni velike razlike. A dejstvo je, da je na Apple prenosniku vse dodelano, na pravem mestu, prave velikosti, prave barve, … Celo programi kot sta MS Word in Excell se na Apple zdijo prijaznejši. Program za elektronsko pošto je preprostejši in omogoča enostavno delo z več e-naslovi. Delo s fotografijami je bilo prijaznejše in hitrejše. Fotografije in HD filmi se zdijo lepši. In tudi čisto navadno pisanje člankov, kot je tale, je lepše.
Hitrost
HP EliteBook 8530w je star nekaj več kot pet let. Kupil sem ga z Windows Vista, sedaj pa ga poganjam z Windows 8. Pred petimi letimi je bil vrhunski, sedaj pa …. sem mu ob bok postavil enega boljših Apple MacBook modelov (i7/2.6/16GB/512/SSD/GT750M/Retina). Na koncu sem preizkusil še enega izmed najbolj zmogljivih HP Z Book 15 z najhitrejšo K2100 grafiko, 16GB RAM pomnilinka in 2,6 GHz i7 procesorjem.
Tehnične meritve bi zagotovo pokazale velike razlike, a sam sem kar malce razočaran. Pri delu vse te mlade moči nisem opazil. Brskanje po spletu, komunikacija preko e-pošte, uporaba raznih poslovnih programov, vse je praktično enako kot na pet let starem notesniku. Če boste kupili cenejši prenosnik z nekoliko manj zmogljivim procesorjem, zagotovo ne bo nič narobe. Mogoče ne bo zdržal tempa pet let, tri leta pa zagotovo.
SSD disk
SSD disk je druga zgodba. Ko sem ugotovil, da za zagon Apple MacBooka potrebujem le nekaj sekund, mi je postalo jasno, da ne bom nikoli več kupil nobene naprave z navadnim trdim diskom. Če seštejem vse trenutke, ko sem moral za to, da sem prišel do enega samega podatka, vklopiti notesnik in čakati, čakati, čakati, … da je začel delati, tega zagotovo ni mogoče nadoknaditi s še tako hitrimi procesorji. HP Z Book z Windowsi je sicer za kakšno sekundo počasnejši pri zagonu kot Apple MacBook, a verjemite, tega ne boste opazili. Ko kupujete nov notesnik, kupite takega, ki ima namesto trdega vgrajen SSD disk.
Apple prenosnik je boljši
Apple je sodobna multimedijska zverina. Odličen zvok, odlična slika. Še nikoli doslej fotografij s fotoaparata na prenosnik nisem nalagal tako hitro. Programi za obdelavo fotografij so izredno hitri. Skratka, pisanje tekstov, kombiniranje s fotografijami, objavljanje materialov na mojem blogu, posredovanje na Instagram, Facebook, Twitter, je preprosto boljše. O tehnologiji, ki vse to omogoča sem se pogovoril s strokovnjaki in izvedel, da ima Apple pač vgrajene le najboljše stvari. Zato je tudi drag, čeprav ne predrag: podobne konfiguracije prenosnikov Windows stanejo enako oziroma raje kakšnih 100 do 200 evrov več.
Mogoče nekoliko ironično, a resnično. Delo z več okni mi je na Apple prenosniku bolj všeč. Nadzor nad več manjšimi okni je boljši. Nikoli se mi ni zgodilo, da bi eno okno po nesreči zaprl ali pomanjšal. Kopiranje iz enega v drugega je preprosto, ne glede na to ali prenašaš datoteke, direktorije ali samo nekaj besed. Premikanje oken po zaslonu je enostavno in učinkovito. Ko se navadiš upravljanja s prsti, je res skoraj tako kot v kakšnem futurističnem filmu.
Oddaljeni dostop do naših Windows strežnikov deluje solidno. Tako lahko uporabljam tudi moj originalni MS Outlook, dostopam do podatkov na MS SQL strežniku, MS SharePoint strežniku, Internet Explorer in še kaj. Moti me, ker moram pri tem spet uporabljati »CTRL-C« namesto »CMD-C«, a počasi se navadiš. Prenos podatkov iz Windows načina v recimo besedilo, ki ga trenutno pišeš, je vsaj zame prepočasen. Tehnik mi je namignil, da sem lahko ves čas v Windows okolju. No, zagotovo Apple notesnika nisem kupil zato.
Windows prenosnik je boljši
Vedno uporabljam nekaj spletnih strani istočasno in imam odprtih nekaj programov. Če k temu prištejem še Twitter, Facebook in e-pošto, je jasno, da pogosto preklapljam med njimi. Uporabljam tri (štiri) brskalnike istočasno za različne spletne strani in aplikacije, tako da na vsakem brskalniku poganjam tiste, ki tam delujejo bolje: Internet Explorer, Google Chrome, Firefox in Firefox s prednastavljeno anonimnostjo. Windowsi so glede tega zakon. Na spodnji vrstici zaslona lahko sam izberem bližnjice do aplikacij in spletnih strani. Aktivne so vidno označene. Izbira, kam želim preskočiti, je zato precej lažja in skoraj vse gibe, ki jih moram za to narediti, izvedem podzavestno, ne da bi mi bilo potrebno temu posvečati posebno pozornost. Jasno, da vse teče hitro. Po pravici povedano, sem včasih prehiter in mi Windows prenosnik »zašteka«, a Apple mi je »štekal« kar po tekočem traku, vse dokler se nisem navadil delati bolj počasi in sproščeno (new age zen pristop). Drugi uporabniki Apple-a mi ne verjamejo, da sem ga uspel »sesuti«, ampak ok, saj mi tega tudi Windows uporabniki ne verjamejo. Vseeno boste tudi počasnejši lahko opazili, da je preklop med aplikacijami, ki tečejo v ozadju na Apple prenosniku precej počasnejši.
Pri kopiranju iz Windows na Apple nikoli nisem imel težav. V nasprotni smeri sem imel težave z nekaj besedili, ki sem jih napisal v Wordu na Apple MacBooku. Prenos preko USB ključka ni bil uspešen, preko e-pošte pa je bilo vse v redu.
Halcom pametne kartice in USB ključi za spletno bančništvo delujejo samo na Windosw XP ali novejših. Na Apple ne delujejo. V banki so mi sicer povedali, da lahko na Apple prenosniku poskusim uporabiti navidezne Windowse, vendar pa z vzpostavitvijo in delovanjem nimajo izkušenj in mi ne jamčijo ničesar. Tudi tehnične podpore za to nimajo.
Na koncu lahko ostane le eden
Apple prenosnik je sodobnejši, lepši, lažji, prijaznejši do uporabnika. Če tisto, kar delate lahko upravljate preko enega zaslona, in večini oblikovalcev, avtorjev, programerjev, razvijalcev in tudi mnogim managerjem, to zadošča, potem boste skoraj gotovo navdušeni. Upravljanje z miško ali prsti vseh aplikacij, ki jih imate na zaslonu (oziroma do štirih zaslonih) je odlično. Nova dimenzija kreativnosti. Če imate še kakšen poseben program (večinoma oblikovanje, obdelava videa, fotografije, ..) ne dvomim, da je Apple zakon.
Za “heavy” uporabnika, težkega rudarja, ki nenehno preklaplja med vsaj petimi spletnimi stranmi, uporablja dodatnih pet aplikacij, potrebuje varen dostop od kjerkoli do zaledja enaA.com, vodi nekaj projektov v katere so vključeni sodelavci iz več podjetij, pa vsaj po mojih izkušnjah Apple ne zagotavlja ustrezne preglednosti in učinkovitosti. Težave z bančništvom so bile na koncu le še pika na i odločitve, da bom še naprej uporabljal prenosnik s klasično MS Windows/Office kombinacijo. Delo na dveh različnih notesnikih se pač na daljši rok ne izide. Ne rečem, da mi pri brisanju mojih podatkov z Apple MacBooka ni bilo žal, a tako pač je.
Sedaj precej bolje razumem, zakaj pri opremljanju delovnih mestih predvsem v podjetjih z večjim številom zaposlenih, druge opcije kot MS Windows/Office praktično ni. Pobrskal sem še po podatkih o prodajnih rezultatih in ugotovil, da prodaja računalniške opreme v prvem četrletju 2014 za Apple predstavlja le majhen del njihovega posla: 5,5 od 43,7 milijarde dolarjev (iPhone 26 mlrd, iPad 7,6 mlrd in iTunes 4,6 mlrd). Ja, to je realnost. Danes je Apple vse drugo kot pa proizvajalec računalnikov.
Če se ne najdete v nobeni izmed teh zgodb, se boste morali odločiti sami. Če boste vprašali mene, vam bom posredoval le link na tale članek.
Kdo še potrebuje PC (in vse kar sodi zraven)
Ne razmišljate o nakupu računalnika? Nič čudnega. Prodaja osebnih računalnikov pada že pet četrtletij zapored, poroča Gartner, kar je najdaljši padec doslej. Po podatkih IDC je v drugem letošnjem četrtletju prodaja računalnikov padla za 11,4%, kar je sicer manj kot rekordni padec za 13,9% v prvem četrtletju 2013, vendar še vedno preveč za branžo, ki je bila več kot desetletje navajena na dvomestno rast. Prvič na rast prodaje ni vplivala izdaja nove verzije Microsoft Windows, čeprav so Windows 8 narejeni za navadne zaslone in za zaslone na dotik, za računalnike, tablice in pametne telefone. No, vse bolj jasno je, da Microsoft ni pravilno ocenil želja uporabnikov.
(foto www.sxc.hu)
Kaj to pomeni za gospodarstvo? Kaj za vaše podjetje? Nič posebnega. Tudi pisalni stroji so se že pred leti nehali prodajati in uporabljati, pa svet še vedno posluje.
Manjše povpraševanje po računalnikih je predvsem posledica zmanjševanja z računalnikom opremljenih delovnih mest, daljši življenjski dobi računalnikov, prehodu na oblake, širitvi brezžičnega dostopa na splet in tabličnih računalnikih, ki učinkovito nadomeščajo stare tehnologije. Nekateri tržni analitiki sicer napovedujejo možno ponovno rast prodaje, ko bodo trg preplavili cenovno dostopnejši računalniki z velikimi zasloni na dotik, vendar bo tudi to v najboljšem primeru rezultate izboljšalo le za eno ali dve sezoni.
Čeprav računalnike vedno povezujemo z učinkovitostjo na delovnem mestu in bi torej kupci upravičeno pričakovali, da bodo z njihovo vpeljavo v poslovne procese, lahko zmanjšali število zaposlenih, to dolga leta ni bila praksa. Podjetja, ki so prva investirala v nove tehnologije so namesto na optimizacijo stroškov raje stavila na hitrejšo rast, osvajanje novih tržnih deležev ter dvig kakovosti svoje ponudbe in storitev. In odpirala nova delovna mesta. Zdi se, da se to obdobje zaključuje. V preteklih letih so podjetja potrebovala večje število ljudi za vnos podatkov, katerih sedaj, ko so v sistemu, seveda ni več potrebno vnašati ter prenovo poslovnih procesov. A počasi je zmanjkalo prostora za rast in nove programe in nakupe. Nove tehnologije so omogočile hitrejša iskanja in povezovanja, nove oblike dela in izbor najboljših praks ter nadzor nad učinkovitostjo. Danes je s precej manj ljudmi mogoče narediti več kot kdajkoli poprej. Manj delovnih mest pa pomeni tudi manj opreme.
Tablični računalniki in pametni telefoni so poleg tega razkrili tisto, kar je bilo sicer vsem na očeh, pa nismo videli. Večina uporabnikov računalnike uporablja zgolj zato, da prek njih povzema vsebine, bere, pregleduje, … v najboljšem primeru doda kakšen podatek ali komentar. Vse to omogočajo tablice in pametni telefoni brez dragih programskih paketov za urejanje besedil, preglednic, … Uporabnikov, ki dejansko pišejo besedila, pripravljajo predstavitve, sestavljajo preglednice ali celo urejajo slikovno in video gradivo je zelo malo. Zakaj bi torej kupovali enako zmogljive računalnike in programsko opremo za vse? Če k temu dodamo še vrsto brezplačnih popularnih e-poštnih storitev in brezplačne gigabajte prostora za video posnetke, fotografije ter tekstovne in druge datoteke v javnih oblakih, je razlogov za nakup novega računalnika ali notesnika vse manj.
Ali na letališčih, turističnih krajih, lokalih s svojim pametnim telefonom dostopate do vaše elektronske pošte? Do vašega bančnega računa? Tudi do podatkov znotraj omrežja vašega podjetja? Ali ste ob tem kdaj pomislili, da se je vaša naprava pravzaprav sama ustrezno povezala v neznano omrežje, da za to ne ponudnik omrežja ne vi niste potrebovali nobenega sistemskega inženirja in da je, nenazadnje, vse skupaj zelo varno in preprosto. Skratka, če se v podjetju še vedno ukvarjate z varnostjo, zanesljivostjo, ….. potem ste zelo daleč. Danes mora vse to delat, vi pa morate imeti dovolj časa, da s sodelavci delate na uvedbi prodaje preko spleta, BI (poslovna inteligenca) aplikacijah, CRM (upravljanju odnosov s kupci), analizah vaše prodaje, ki vključujejo križanja s podatki o navadah uporabnikov na družbenih omrežjih in drugih aplikacijah. Ali sem res pozabil na program za vodenje poslovanja? Saj ga imate, mar ne, in dela! O tem res ni vredno izgubljati besed.
Če za vse skupaj porabite več kot 1000 evrov na leto na delovno mesto, poskrbite, da boste za to imeli res dober razlog z dobičkom!