5Feb

Od šanka do šanka brez podatkov

By , February 5th, 2015 | Society | 0 Comments

Imate pozitiven odnos do globalizacije? Želite na svetovni trg? Seveda. Ali bi imeli podatke svojega podjetja raje na strežniku v Sloveniji ali pri enem izmed svetovnih ponudnikov? Saj vem, da bi jih najraje imeli pri sebi, vendar pa prej ali slej to ne bo več mogoče. Strežnikov, kot jih poznamo, ne bo več. Torej: doma ali globalno?

Svetovni ponudniki so nepredstavljivo večji od največjih domačih, učinkovitejši, preprostejši, imajoširšo ponudbo in nižje cene. Seveda pa z njimi ne boste podpisali pogodbe v slovenskem jeziku, niti malo ne bodo upoštevali morebitnih pripomb, ki jih bo svetoval vaš odvetnik, v primeru spora pa boste imeli neprimerno višje sodne stroške, kot smo jih vajeni pri nas.

To so stvari, o katerih v slovenskih podjetjih vemo zelo malo, tako da nas najbolj skrbi, kdo bo imel možnost vpogleda v naše podatke. Tega, da naših podatkov za primerno nagrado ne bo prodal nihče, itak ne verjamemo. Ne nazadnje vemo, da določene »agencije« znajo priti do podatkov, če to želijo.

To, da lahko te »agencije« pridejo do naših podatkov ne glede na lokacijo strežnikov ali celo osebnih računalnikov, ponavadi kar pozabimo, kot bi naša država lahko varovala absolutno nedotakljivost svojih digitalnih meja. V resnici pa je ilegalnih prestopov toliko, da jih nihče še prešteti ne more. Skratka, digitalne meje ne obstajajo.

Varnostna luknja

Razširjena je predstava, da je, če drugega ne, vse mogoče kupiti. Zainteresirani podjetnik lahko v tujini zelo preprosto pride do ustreznih ljudi, ki imajo na primer kot vzdrževalci sistema dostop do podatkov in s tem prek njih tudi do podatkov o nas. Da, seveda, pride in reče, glej, tam je neko podjetje iz Slovenije, komu mar, poglejva malo, kaj delajo, mogoče bo kaj koristi iz tega. In potem gresta na kavo.

Če bi bilo to res mogoče, bi bila to varnostna luknja, ki bi jo ameriška podjetja najprej izkoristila v medsebojnem boju za posle, tržne deleže in dobičke. Samo ena mala zgodba, ki bi zaradi pomanjkanja dokazov krožila le od šanka do šanka, bi sesula posle, kjer štejejo milijarde.

Slovenija in Xiaomi

Xiaomi, ki zelo rad posnema oblikovanje iphonov in je najbolj priljubljen kitajski pro¬izvajalec pametnih telefonov, shranjuje vse podatke nekitajskih uporabnikov na drugi strani oceana v Amazonovih podatkovnih centrih. Indijci bolj verjamejo Američanom kot Kitajcem.

Ali bi bil Xiaomi pripravljen hraniti podatke v Sloveniji? Dvomim! Brez težav lahko preverijo, da smo država, kjer pomembni sklepi vlade pridejo v javnost še pred uradno objavo, da v javnosti kroži vrsta tajnih dokumentov ter da bolj ali manj vemo vsi vse o vseh. Preverijo lahko tudi, da kakšnih posebnih izkušenj z varovanjem niti ne moremo imeti, saj bi verjetno vse slovenske podatke, ki niso za javnost, lahko spravili v žep na enem disku velikosti nekaj terabajtov. Tega se slovenski ponudniki zavedajo, zato je največji cilj, na katerega merijo, slovenska javna uprava.

Ne zaupajo nam 

Na tej točki se zgodba obrne. Iz naročnikov, ki se bojimo svoje podatke zaupati v hrambo drugim, postanemo ponudniki, ki mu drugi ne bi zaupali podatkov. Dejansko živimo v okolju, ki je tako rekoč brez možnosti, da bi katerikoli svetovni podatkovni center pri nas postavil strežnike. Težava ni le v tem, da nimamo ustrezne lokacije, da je pri nas pretoplo podnebje, največja težava je to, da nam ne zaupajo.
Nam pa je všeč, da imamo svoje podatke na varnem doma, ali ne! Pa niso. Njihove kopije so razpršene po vseh oblakih sveta. Spletno in mobilno omrežje je že tako zapleteno, da poti od vira, torej na primer podatkov v varnem domačem oblaku, do uporabnika ni mogoče nadzorovati. Četudi je ta oddaljen le nekaj metrov, lahko podatki od strežnikov do njega potujejo čez cel svet.

Podatki puščajo sled

Podatki, čeprav varno zaščiteni z gesli in digitalnimi potrdili, potem ko uporabnik dostopi do njih od doma, iz hotela v New Yorku, ali pa jih le pošlje poslovnemu partnerju oziroma pri pregledovanju uporablja pametni telefon, praktično vedno gredo skozi oblake in tam pustijo sled.

Elektronska pošta Gmail, Hotmail, Yahoo, MSN, Facebook, Twitter, spletni servisi, na katerih shranjujemo svoje fotografije, datoteke in drugo, CRM-aplikacije in podobne so vse v oblakih. Vse aplikacije za telefone iphone in tablične računalnike ipad tečejo na Applovih strežnikih. Aplikacije za pametne telefone z Androidom tečejo na Googlovih strežnikih. In z vsakim oblakom več bo vse manj možnosti, da bodo vaši podatki za vedno ostali le v varnem okolju vašega strogo varovanega oblačka.

Globalni biznis, ne lokalni strošek

Vesel bom, če bom lahko storitve v oblaku najel pri slovenskem ponudniku, a le, če bo, podobno kot Gorenje, Akrapovič, Pipistrel, Iskra Mehanizmi in podobni, večino svojega prihodka ustvaril na globalnem trgu. To naj bo globalni biznis, ne lokalni strošek.

 

Prvič objavljeno v časniku Finance 3. februarja 2015 http://www.finance.si/8816793/Aljo%C5%A1a-Domijan-Od-%C5%A1anka-do-%C5%A1anka-brez-podatkov 

 

Leave a comment

Make sure you enter the * required information where indicated. Comments are moderated – and rel="nofollow" is in use. Please no link dropping, no keywords or domains as names; do not spam, and do not advertise!

Add your Comment

Back to top