Fuck me, Ray Bradbury
Ray Bradbury, saj veste, to je tisti, ki je napisal znani roman Fahrenheit 451, Marsovsko kroniko in še kaj. In prav ta http://sl.wikipedia.org/wiki/Ray_Bradbury je pred dnevi izjavil, da morajo Američani na Mars ter da sovraži mobitele in internete. Ja, prav ste prebrali, internete v množini. Čisto naključje (če verjamete, da je karkoli sploh lahko naključno) je, da je igralka in scenaristka Rachel Bloom prav v tem času posnela videospot “Fuck Me, Ray Bradbury”. In še eno naključje: prav danes, 22. avgusta Ray praznuje svoj 90. rojstni dan.
Spot lahko razumete kot nedvoumen poziv seksi srednješolk v šolskih uniformah na … no ja, tisto kar je pač v naslovu tega prispevka ali pa kot komentar časa v katerem živimo in kot vrhunec književnosti sprejemamo preverjanje tujih Facebook statusov. Ali si je sploh mogoče izmisliti boljšo predstavo razlike med generacijami?
Ali lahko verjamete, da je generacija bodočih intelektualcev, ki letos začenja visokošolski študij prepričana, da je most v Mostarju bil »vedno« kopija? Nirvana je skupina s klasično »oldies« rock glasbo. Clint Eastwood zanje ni Umazani Harry, temveč ga poznajo kot režiserja romantičnih filmov. Se tudi vam zdi, da je bil strah pred morebitnim ruskim jedrskim napadom na ZDA zgolj literarna fikcija? Potem ste verjetno prestari, da bi vedeli, da so televizije pravzaprav vedno imele vedno daljinske upravljalnike in tudi telefoni so bili vedno brezžični. Jasno, ali ne?
Na šoli Beloit v ZDA se razlik zavedajo, zato vsako leto svoje profesorje »spomnijo« na to, da generacije, ki prihajajo svet vidijo in dojemajo drugače, kot je videti izza katedra. Letošnjo generacijo so opozorili na naslednje razlike http://www.beloit.edu/mindset/2014.php.
Nedvomno je, da mladi želijo še več mobilnih in spletnih storitev. Če bi jih kdo vprašal, bi povedali, da si želijo tudi profesorje na Facebook-u in video predavanja. Pred kratkim je Bill Gates (ja to je tisti, ki ima občutek za trende in katerega napovedi se po navadi izkažejo kot prave, on pa pri njihovi uresničitvi zasluži za nekaj slovenskih državnih proračunov letno) napovedal, da bo od leta 2015 (to je pa blizu, a ne) dalje večji del izobraževanja potekal preko spleta. Narasla bo ponudba in povpraševanje po video predavanjih. Medtem, ko se medi revolucija izobraževalnega sistema, pri nas mirno sprejemamo visokošolske programe za naslednjih deset let, kjer tega seveda ne upoštevamo. Ali jih Bill Gates ni prebral in ne ve v kakšni zmoti živi? Kaj, če bi mu kdo iz vlade prevedel in poslal naše razvojne načrte? Ali pa raje vprašal generacije 1992 do 1996, kaj bodo delali, kje in kako se želijo izobraževati, …. Odgovore na vprašanja, ki smo si jih postavili že pred desetimi in več leti, ko je tudi naše kraje oplazila senca krilatice, da v bodočnosti v EU potrebujemo več kot 80% poklicev za katere danes sploh ne obstajajo šole, imajo oni. Slovenski Rayi Bradburyji lahko ponudimo le zgodbe z inženirji in jedrskimi fiziki, s katerimi bomo rešili Prevent, Muro in ostale ostanke nekoč močne industrije ter novodobne kompozicije od Laškega do Istrabenza.
In ko smo že pri video predavanjih, naj spomnim še na to, kaj se je zgodilo, ko je Apple leta 2007 lansiral iPhone 3G. Pri AT&T so v nekaj mesecih ugotovili, da povprečni iPhone uporabnik prenese 15 krat več podatkov kot ostali. Seveda AT&T omrežje tega ni preneslo in je prišlo do težav, ki jih je ta ameriški velikan rešil tako, da je z dodatnimi investicijami pohitril nadgradnjo njihovega omrežja. Dodatne v milijardah dolarjev merjene investicije so vse do danes zahtevale več denarja kot znaša prihodek od iPhone uporabnikov. In iPhone, oziroma če že ne iPhone, pa vsekakor prenos podatkov preko mobilnega omrežja, je nekaj kar mladi danes želijo, pričakujejo in potrebujejo.
Ker vem, da denarja v krizi ni za vse, naj zato na tak način spomnim, da bolj kot karkoli drugega potrebujemo investicije v naše spletno in mobilno omrežje ter da pri tem brez državne pomoči ne bo šlo. V nasprotnem primeru ne bomo imeli ne video predavanj, ne razvoja ne novih delovnih mest in poslov. Tu pa tam bo lahko le kdo zapel parodijo na Fuck Me, Ray Bradbury!
objavljeno 22. avgusta 2010 na DNE Tehno http://dne.enaa.com/E-svet/E-druzba/Fuck-Me-Ray-Bradbury.html
