Zakaj je oglasni prostor vse manj (nič) vreden

By Aljoša, March 26th, 2014 | Media & Marketing | 0 Comments

Razširjeno je prepričanje, da je trenutno dogajanje v medijih posledica gospodarske krize ter da se bodo s koncem recesije vrnili časi, ko smo se veselo hahljali ob šalah, da je sicer res, da je polovica denarja za promocijo vržena stran, a kaj ko se ne ve, katera polovica je prava. Seveda je tudi v tem prepričanju nekaj resnice.

Po teoriji zarote je cena oglasnega prostora v Sloveniji pričela padati že davnega 15. decembra 1995 (kaj se je zgodilo takrat, boste izvedeli na koncu).

Ali mogoče veste koliko spodnjih plakatov je decembra 1891 naredil Henry Touluse-Lautrec in z njimi povzročil senzacijo, vrste pred vhodom v Moulin Rouge ter prepoznavnost, ki sega vse do današnjih dni?

Pariz je tistega mrzlega decembra 1891 zavrel s 3000 plakati

In še udarec v trebuh: naročilo serije plakatov za Moulin Rouge mu je prineslo tudi finančno neodvisnost.

Popust? V jeziku monopolistov ta beseda ne obstaja. Loutrec je bil v bistvu monopolist. Sicer ne dolgo, a plakat, kot ga poznamo še danes, je znal takrat narediti le on. Plakati za Moulin Rouge so bili edini tovrstni plakati v Parizu in na celem svetu. Temu primerno je bil račun visok. No, naročnik je z oglasi dosegel slavo in zaslužil še več, čeprav daleč od tega, da bi bil monopolist.

monopól  -a m (ọ̑) 1. stanje na trgu, ko je en sam ponudnik blaga (Slovar slovenskega knjižnega jezika)

Precej let kasneje smo v naši deželi imeli samo eno TV hišo. Podjetje, ki je imelo zanimiv izdelek ali storitev, je seveda objavilo oglas pred (edinim) TV dnevnikom (mogoče se še spomnite učinkovitega oglasa v uri, ki je odštevala čas do začetka predvajanja) in doseglo največji možni del aktivne populacije, ki ob tisti uri niti približno ni imela na voljo pogledati kakšne druge primerljive informativne oddaje. Še nekaj oglasov na glavnem državnem radiu, v dveh ali treh državnih časopisih, … Ostalo je dovolj denarja za kreativo, ….. Raj. In tudi oglaševalci so zaslužili precej.

V zadnjih 20 letih so mediji eksplodirali, število prebivalcev Slovenije pa je ostalo skoraj nespremenjeno.  Če je bilo prej medijev premalo, jih je danes preveč. Vsake toliko si izberem dan, ko poskušam šteti vsa oglasna sporočila, ki jih opazim. Številke za preteklo sredo so neverjetne: cca 50 jumbo plakatov, nekaj deset panojev, vsaj petdeset oglasov na spletu, pet radijskih reklam med vožnjo z avtomobilom. Deset oglasov v tiskanih medijih. Potem še kakšnih 50 izložb in ker sem se konec dneva potrudil v raziskovalne namene vključiti še televizijo, še dvanajst tv reklam. Torej vidim med dvesto do tristo oglasov dnevno (in vsaj še enkrat toliko spregledam). Če bi vsak dan kupil samo eno stvari s teh oglasov, bi to pomenilo le 0,3% učinkovitost oglaševanja, jaz pa bi v enem letu bankrotiral. Enostavno ne morem kupiti dovolj! Še huje: ta trenutke se ne spomnim niti enega oglasa! Ali se vam dogaja enako?

Jutri bo medijev še več. Na Youtube se vsako minuto naloži 100 ur novih video vsebin. Več o tem na http://www.youtube.com/yt/press/statistics.html.

Se še vedno čudite, zakaj je cena oglasnega prostora vse bližje absolutni ničli?

Je to slabo? Sploh ne. Ampak namesto iskanja brilijantne nove ideje, ki bi omogočila zmago z enim plakatom (medijem), poskrbite za prisotnost na vseh mogočih krajih, ob vseh urah in vseh možnih oblikah. Oglasni prostor kupujte na tone namesto na grame in vaše kreativce nemudoma pošljite v pekel, če vam ne znajo pričarati raja.

Še tole sem vam dolžan. Poglejte, kaj se je zgodilo 15. decembra 1995: http://www.youtube.com/watch?v=9GdbOkjEXWE