Zakaj se ne splača iskati denarja v nogavicah in denarnicah?

By Aljoša, January 19th, 2015 | Society | 0 Comments

Vse skupaj je preprosto kot računalniška igrica. Denar je v vse hitrejšem kroženju, ki ga omogočajo nove tehnologije več in se preliva k hitrejšim. Medtem pa mi milijarde evrov mečemo v bančno luknjo, od koder se zlepa ne premaknejo v gospodarstvo.

Kje je denar, se sprašujemo vsi: vlada, ko pogleda v državno blagajno, bančniki, podjetniki in vsi državljani, ko pogledajo v svoje denarnice. Kadarkoli pomislimo na denar, naši možgani ustvarijo podobo kovancev in bankovcev. Pri tem pozabimo, da danes večina denarja obstaja le v elektronski obliki. To pa seveda povzroča zmedo in vrsto napačnih odločitev.

Te dni so bili mediji polni zgodb o elektronskem denarju bitcoin. Po hekerskem vdoru v spletno borzo bitnih kovancev Bitstamp pred nekaj dnevi so nemudoma postale aktualne razprave o varnosti elektronskega denarja. Nekatere je vdor spomnil še na stečaj borze bitnih kovancev Mt. Gox aprila lani in strm upad vrednosti bitnih kovancev z dobrih 1.100 dolarjev pred slabim letom na današnjih 260 dolarjev. Ali je elektronski denar prihodnost?

Ne! Elektronski denar je sedanjost. Bitcoin je nova vrsta denarja, ki deluje brez centralnega organa ali bank. Bitni kovanci so za zdaj bolj ali manj le poskus, kako najti ustrezne rešitve za nove potrebe, ki jih pri trgovanju narekujejo splet in informacijske tehnologije, in tako pomenijo zelo majhen del vsega denarja na svetu. Trenutno jih je v obtoku okrog 14 milijonov in so vredni manj kot štiri milijarde dolarjev (vir: https://blockchain.info/charts/total-bitcoins). Mogoče jih bomo nekoč res vsi hranili na USB-ključkih, pametnih telefonih in podobnih nosilcih ter šteli v kvadrilijonih, za zdaj pa lahko razkrijem, da sam nimam nobenega.

Zakaj so denarnice prazne

No, vsekakor pa v kvadrilijonih še zelo dolgo ne bomo šteli kovancev in bankovcev. Če odštejemo bitcoin, ti že danes pomenijo najmanjši del denarja na svetu. Gotovine je v evrih le za okrog tisoč evrov na prebivalca. Skupaj to znese okrog 500 milijard evrov, in če upoštevamo, da je velik del gotovine v bankah, bankomatih, bančnih trezorjih ter državnih zakladnicah, je jasno, zakaj so naše denarnice tako prazne.

Ker pa v naših glavah nosimo podobe kovancev in bankovcev, lahko razumemo (vsi smo le ljudje, mar ne), zakaj se skoraj vse vlade na svetu neuspešno ukvarjajo s tem, kako bi od tega sicer malega deleža denarja pobrale čim več davkov. Pri tem pa pozabljajo, da je na borznih in bančnih računih vsaj od sedem do desetkrat več elektronskega denarja, katerega obseg raste nekajkrat hitreje kot obseg gotovine. Milijarderji na kupček ne dajejo ne kovancev ne bankovcev, saj to je menda jasno, ali ne! Danes je najpomembnejši elektronski denar.

Iznajdba šaha

Zavedamo se, da na rast trga vse bolj vplivajo informatika, internet in mobilne komunikacije. Ne nazadnje je na svetu že toliko računalnikov in pametnih telefonov, da se to mora nekje poznati, vendar pa smo pri oceni dejanskega vpliva najpogosteje podobni indijskemu vladarju Šeramu. Ta je Setovo željo, da ga za iznajdbo šaha nagradi tako, da mu za prvo polje na šahovnici da eno pšenično zrno, za drugo dva, za tretje štiri in tako za vsako naslednje dvakrat več, razumel kot žalitev. Seta je nagnal skozi vrata in mu zabrusil, da bodo njegovi služabniki za njim takoj prinesli vrečo pšenice. Pa ni šlo. Ne naslednje jutro ne naslednji dan. Nagrada je namreč znašala 18 kvadrilijonov 446 trilijonov 744 bilijonov 73 milijard 709 milijonov 551 tisoč 615 zrn pšenice.

Zmogljivost računalnikov

Podobno je od leta 2007 do 2015 zmogljivost računalnikov zrasla za več kot 200-krat ter dodobra spremenila naše življenjsko in poslovno okolje. Mi se zavedamo le tega, da nam je standard upadel za nekaj odstotkov. Tehnološke smernice pa sprejemamo kot same po sebi umevne. Brezžična omrežja imamo že v svojih domovih. Tehnologija je vse bolj preprosta. »Priključi in uporabi« je vodilo že nekaj let in zakaj bi dvomili, da bodo izdelki, čeprav govorimo o visoki tehnologiji in programski opremi, vsaj tako preprosti za uporabo, kot je televizor ali pralni stroj. Potem spregledamo še to, da je trend vseh trendov lahkotnost združevanja trendov, ki 200-kratno povečanje zmogljivosti dodatno poveča. Zato iskanje rešitev v poslovnih modelih izpred deset let in več, ki so se takrat sicer obnesli, ne more dati rešitev.

To ve vsak otrok, ki igra spletne igrice. Za zmago potrebujejo najhitrejšo grafično kartico, spletno povezavo, miš in sploh čim boljši računalnik, sicer jih bodo nasprotniki vsakič znova povozili, ujeli ali zadeli kakšno stotinko prej, preden se bo izvedel njihov ukaz računalniku, čeprav bodo na tipko pritisnili prvi.

Ali veste, da ko z dve leti starim računalnikom po običajno hitrem omrežju dostopate na strežnik katerekoli večje borze na svetu, borzni posredniki z zmogljivejšo opremo lahko reagirajo v nekaj milisekundah, medtem ko vi pritisnete na gumb »kupi« ali »prodaj« in vam borzni strežnik pošlje nazaj potrdilo o transakciji. Tako se zgodi, da pritisnete v času, ko je na zaslonu ena cena, nakup ali prodajo pa končate po rahlo drugačni, za vas seveda manj ugodni ali neugodni ceni. Nekaterim mojim sogovornikom se to zdi celo potrditev, da so dobro kupili, saj je cena poskočila že v nekaj desetinkah sekunde, ali ne! Ja, plačali so pa sami. Princip je isti, kot ga poznamo že vsaj od leta 1815. Tistega leta je Nathan M. Rothschild po zaslugi lastnega sistema prenosa informacij izvedel za Wellingtonovo zmago v bitki pri Waterlooju cel dan pred britansko vlado, tako da je lahko izpeljal finančno transakcijo, s katero je dve leti pozneje povečal bogastvo družine za 40 odstotkov.

Na milisekundo vsaj nekaj evrov zaslužka

Zdaj nihče več ne računa na prednost enega dneva. Najboljši računajo raje na to, da ima dan nekaj več 86 milijonov milisekund in da lahko v vsaki izmed njih zaslužijo vsaj nekaj evrov, če že ne sto. Zdaj veste: denar je skrit v vse hitrejšem kroženju in se preliva k hitrejšim. Vse skupaj je preprosto kot računalniška igrica. In nisem povedal nič novega. Denar kroži. To učijo tudi na naših fakultetah. Prav. Zakaj pa potem milijarde evrov mečemo v bančno luknjo, od koder se zlepa ne premaknejo v gospodarstvo? In še vprašanje za milijardo: ali dvig DDV kroženje denarja pospešuje ali zavira? In ne pozabimo, sodoben denar je elektronski, na računalnikih, hitrejši kot kadarkoli.