Za pametne naprave v oblačilih 19 milijard evrov

By Aljoša, September 4th, 2014 | Society, Technology | 0 Comments

V času, ki ga v Sloveniji potrebujemo za sestavo vlade, se obseg vsega znanja na svetu podvoji. Nove tehnologije, vse večja hitrost prenosa podatkov in umetna inteligenca omogočajo neverjetno rast obsega znanja, ki ga ima na voljo človeštvo.
Na spletu sem poiskal odgovore, kako hitra je dejansko ta rast. Naletel sem na tole razmišljanje: če upoštevamo, da se število ljudi na zemlji podvoji vsakih 50 let ter da vsak človek podvoji svoje znanje vsakih 25 let, dodamo rojstva, smrti, vojne, naravne nesreče, staranje prebivalstva, potem se obseg človeškega znanja najverjetneje podvoji vsakih 75 let.

Od leta nič

Logično razmišljanje, mar ne? Vendar pa je Buckminster Fuller že leta 1980 pokazal, da je to veljalo okoli leta 1900. James Appleberry je izračunal, da se je človeško znanje od leta nič prvič podvojilo okoli leta 1750. Nato je za podvojitev potrebovalo samo še približno sto let.

Od konca druge svetovne vojne pa obseg znanja raste eksponencialno (tisti, ki se spominjate, kako so rasle obresti pred razpadom Jugoslavije, si verjetno lažje predstavljate, kaj to pomeni). Takoj po drugi svetovni vojni se je podvojilo vsakih 25 let.
Bill Clinton je v času, ko je bil predsednik ZDA, predstavil podatek, da se človeško znanje podvoji vsakih pet let. Tudi v študiji, ki jo je naročil in objavil Unesco leta 2003 ter povzema tudi več kot pet let stare raziskave, so ugotovili, da se človeško znanje podvoji vsakih pet let, ter predvideli, da se bo leta 2020 podvojilo že vsakih 73 dni. Že okoli leta 2000 pa so analitiki opozorili, da smo ljudje sposobni spremljati le še od pet do deset odstotkov novih informacij.

V 12 urah

Hitrost pa raste. Leta 2010 je veljalo, da se obseg znanja na svetu podvoji vsakih 13 mesecev. Na poti do podvojitve v 73 dneh leta 2020 smo danes nekje na polovici. IBM že napoveduje čase, ko se bo človeško znanje podvojilo v 12 urah. Neverjetno, ali ne? A Japonci so že napovedali, da bodo na olimpijskih igrah leta 2020 omogočili samodejno prevajanje v realnem času in prenos holografske slike. Japonci svoje obljube vedno izpolnijo.

Če ostanemo pri letu 2020, lahko z veliko gotovostjo napovemo, da bomo takrat vsak dan prek spleta posredovali podatke več kot 450-milijardkrat. V Evropi bomo imeli 62 odstotkov obnovljivih virov energije. O internetu stvari ne bomo več samo govorili. Pametna mesta in pametni domovi bodo realnost. Samo za pametne domove bomo porabili 52 milijard evrov na leto. Za pametne naprave, vgrajene v naša oblačila, bomo porabili 19 milijard evrov. Prek spleta bo povezanih 90 odstotkov osebnih avtomobilov.  V povprečju bomo potrebovali dostop do gigabajta podatkov na dan. Zato potrebujemo hitrejša omrežja. Potrebujemo razvoj. Potrebujemo hitrost. Potrebujemo nove poslovne ideje.

Kje smo mi? 

Kako bomo kot Slovenija našli prostor zase, če ob tem, ko svet okrog nas vsakih nekaj mesecev podvoji znanje, sami še vedno nismo našli odgovorov na vprašanja o težavah naših bank, predragi javni upravi, boljšem zdravstvu, skratka o vsem, kar nas teži že vsaj zadnjih šest let? Šest let. V tem času bi morali za to, da držimo korak s svetom, naše znanje skoraj podeseteriti.

V Sloveniji je zdaj že 40 odstotkov ljudi starejših od 50 let ( www.stat.si/Piramida2.asp ), ki so v povprečju izgubili okoli 60 odstotkov svojih kognitivnih sposobnosti. Za lažje razumevanje naj naštejem najpomembnejše kognitivne (miselne) sposobnosti: mišljenje, orientacija v prostoru, razumevanje, računanje, učenje, govor, presoja …

In s tem gremo na pogovore o internetu stvari, industriji 4.0?

Prvič objavljeno 26.8 v časniku Finance

http://www.finance.si/8808362/Za-pametne-naprave-v-obla%C4%8Dilih-19-milijard-evrov