Telekomi kot komunalna podjetja

By Aljoša, March 16th, 2015 | Society | 0 Comments

Prihodnost telekomov je prej v kategoriji komunalnih podjetij kot pa tistih, ki vodijo svetovni razvoj.

Dejstva, da v Evropi nimamo proizvodnje računalnikov, verjetno ni treba posebej poudarjati. Čeprav smo celo v Sloveniji imeli eno redkih tovarn mikro elektronskih vezij že leta 1977, v tistem času zelo iskane in strateške tehnologije, ki je igrala glavno vlogo v kar nekaj filmih o Jamesu Bondu.

Tega nam nikoli ni uspelo pretvoriti ne v velik posel ne v vsaj minimalno pozitiven poslovni rezultat. Iskra Mikroelektronika je bila kar 12 let podjetje v ustanavljanju, tako rekoč ves čas pa se je spopadala z izgubami, »prepočasnim prestrukturiranjem« in slabimi razvojnimi koncepti. (Javna tribuna Ljubljana Šiška, številka 296, letnik 29, 10. maja 1989). Podjetje so leta 1989 zaprli, napovedanega »tehnološkega parka za mikroelektroniko« pa nismo dobili nikoli.

Evropa je pokazala nekaj več, a tovarne, kot so bile Nixdorf, pozneje Siemens-Nixdorf, Olivetti ali pa Asem, so vse po vrsti hitro izgubile sapo in končale v rdečih številkah. Skratka: nič.

Bila je vsaj Nokia

Slab okus je popravila Nokia z mobilnimi telefoni. Evropa je, medtem ko so v ZDA gradili optična omrežja in internet, pravilno stavila na brezžičnost. Še vedno se spominjam začudenega obraza ameriškega carinika v New Orleansu, ko si je ogledoval moj mali Nokijin mobilni telefon, ki takrat v ZDA sploh še ni delal, saj tam niso imeli omrežja. A tudi to je zgodovina. Nokia je danes podjetje, ki mu ne more do vsaj delčka stare slave pomagati niti novi lastnik Microsoft.

Da, imeli smo tudi Skype. Omrežje in programsko opremo so razvili trije Estonci: Ahti Heinla, Priit Kasesalu in Jaan Tallinn leta 2003. Dve leti pozneje so ga prodali eBayu za 2,6 milijarde dolarjev. Od oktobra 2011 pa je za 8,5 milijarde v lasti Microsofta.

Idealni za računovodske module

Še vedno pa je večinoma evropski SAP SE (Systems, Applications & Products in Data Processing), podjetje s sedežem v Nemčiji in podružnicami v 130 državah ter po svetu razpršenimi delničarji.

Kar se mene tiče, to ni naključje. Evropska unija je s svojo nagnjenostjo k hiper regulaciji z zakoni, ki potem zahtevajo tudi ustrezen nadzor, naravnost idealna za podjetje, ki mora ves čas skladno s spremembami zakonodaje spreminjati računovodske module in dodajati nove. To znamo! Če se kje na svetu zbirajo najboljši tovrstni strokovnjaki, je to gotovo v Evropi. In tudi pri nas so programi za vodenje podjetij dober posel.

Travma evropskih telekomov

Brez strojne in programske opreme nam ostane le še telekomunikacijski sektor. V njem se obrača največji del IKT-denarja, a mu manjka širine, idej, prožnosti in inovativnosti. Da, lahko bi se spomnili in prvi ponudili storitve, kot je Uber ali Air­bnb, lahko bi ponudili oblake, a dejstvo je, da so posli prihodnosti majhni in prožni, čisto druga zgodba kot telekomi, ki bi bili radi še večji in večji. In prav velikost je travma evropskih telekomov.

V Evropi je več kot 120 TK­ podjetij, v ZDA na primer le šest – toliko o tem, če še kdo dvomi, zakaj je treba prodati Telekom Slovenije. Cenovna vojna med njimi onemogoča gradnjo uspešnih poslovnih modelov. In medtem ko njihovi prihodki in dobički upadajo, podjetja, kot so Apple, Google, Skype, Facebook, WhatsUp, Twitter in podobni, služijo vse več. Apple na infrastrukturi telekomov zasluži toliko, da je danes sam vreden več kot sto svetovnih telekomov skupaj. Prihodnost telekomov je tako prej v kategoriji komunalnih podjetij kot pa tistih, ki bodo postavljala temelje svetovnega razvoja.

Podatki ne gredo po železnici

In tako smo bolj ali manj spregledali, da smo v zadnjih desetih letih tudi pri nas ostali tako rekoč brez večine uspešnih slovenskih IT-podjetij, brez dovolj širokega kroga strokovnjakov, ki bi danes znali opozoriti, da IKT-področje zanemarjamo, ter brez ljudi v krogih odločanja, ki bi temu znali prisluhniti.

Zato se zdi, da je vse lepo in prav. A ni! Medtem ko Angela Merkel že vodi Nemčijo v obdobje Industrije 4.0 (povezava digitalnih tehnologij, proizvodnje in logistike) in razume, da Evropa nima prihodnosti brez vidnejše vloge v digitalnem svetu, se mi ne sprašujemo niti tega, kdo bo financiral nadaljnji razvoj infrastrukture za hitrejši prenos podatkov. Ne, tega ni mogoče prevažati po železnici.

Prvič objavljeno 11. marca 2015 v časopisu Finance http://www.finance.si/8818705/Aljo%C5%A1a-Domijan-Telekomi-kot-komunalna-podjetja