Kdor obljublja službe, laže

By Aljoša, November 30th, 2014 | Society | 1 Comment

Po najnovejših podatkih internet uporablja približno 2,5 milijarde ljudi. Večina, kar 1,7 milijarde, jih živi v Aziji, več kot 600 milijonov na Kitajskem. Najbolje spletno omrežena mesta na svetu so v Južni Koreji in na Japonskem.

V ZDA je »samo« 250 milijonov uporabnikov. V Braziliji skoraj toliko kot na Japonskem, okrog sto milijonov. Na splet je priključenih več kot 8,7 milijarde naprav – več, kot je ljudi.

Zato, da ta navidezni svet deluje, potrebujemo čisto konkretnih 37 milijonov kilovatov električne moči. V času, ko zaradi avtomatizacije, robotizacije in informatizacije izginjajo tradicionalni poklici, je prav splet edini prostor, v katerem se ustvarjajo nove potrebe, ki ženejo gospodarski razvoj. Realne ali navidezne potrebe, mar ni bilo vedno vseeno?

Nizka povprečna starost 

Med državami z največjim številom uporabnikov spleta najdemo najbogatejše države, ki se lahko pohvalijo z izredno velikim deležem uporabnikov med prebivalci: ZDA, Japonsko, Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo, največji Kitajsko in Indijo, v redu, tudi Rusijo, potem pa, presenečenje, Nigerijo, ki ima 56 milijonov uporabnikov spleta, več kot Velika Britanija. Tik pod vrhom sledijo Mehika (44 milijonov), Južna Koreja, Indonezija, Filipini, Egipt, Vietnam, Turčija, Pakistan (35 milijonov).
In vse te države imajo eno skupno značilnost – nizko povprečno starost prebivalstva: Nigerija 15,2 leta, Pakistan 21, Filipini 22,7, Egipt 24, Mehika 26,7, Vietnam 27,4, Indonezija 27,9, Turčija 28,1 leta. Ko otroci v teh državah odrastejo, bo svet njihov in tak, kot si ga želijo sami.

Če pogledam še največje – Kitajska 35,2 leta, Brazilija 30 in Indija 25,9 leta -, se vprašam, kaj jim lahko Slovenija, ki je s povprečno starostjo prebivalstva 42,1 leta v družbi najstarejših (opazno odstopa le še Monako z 48,9 leta), sploh ponudi.

S čim se ukvarjamo mi

Sredi tektonskih generacijskih, tehnoloških in kulturnih premikov se mi ukvarjamo s tem, kako bomo varčevalcem stare LB iz BiH in Hrvaške vrnili denar z obrestmi, ki jih NLB itak ni zaslužila, saj je v tem času delala zgubo, ter z iskanjem ministra za gospodarstvo, gradbeniki pa pričakujejo, da bo vlada uresničila njihov načrt oživitve slovenskega gradbeništva in odprla 20 tisoč novih delovnih mest. Za koga pa bodo zidali, če nas je vse manj? In kje bodo našli 20 tisoč mladih, ki jih bo tako delo zanimalo?

Ali res živimo na istem planetu?

Na mojem planetu nove generacije prinašajo spremembe. Če ne verjamete, da lahko na spremembe vplivajo mladi Nigerijci, ne pozabite na mlade v najrazvitejših državah. Z novimi navadami, ki ne ustrezajo tradicionalnemu porabniškemu vzorcu, se srečujeta celo digitalna velikana (in veterana) Amazon in Apple.

Težave Amazona in Appla

Amazonu prodaja knjig ne raste več po pričakovanjih. Kupci jih ne želijo več kupovati, raje si izposojajo. In to jim je omogočil prav Amazon sam. S tem so se sicer želeli pripraviti na pričakovane spremembe, presenetilo pa jih je, kako hitro se je sprememba zgodila.

Tudi Applov poslovni model temelji na tem, da prepričuje kupce, naj kupujejo stvari. A zakaj bi kupil glasbeni album na iTunes, če je zaradi razvoja interneta pravzaprav čisto vseeno, ali ga imaš na računalniku, v oblaku, na iTunes ali pa na prijateljevem Facebook zidu. In če ga poslušaš le enkrat, zakaj bi ga kupil? Prodaja glasbe prek iTunes je letos že upadla za 13 do 14 odstotkov.

Ekonomija delitve

Vse hitreje se širi tudi ekonomija delitve (sharing economy). Razumljivo, da se tak¬sisti na vse pretege upirajo širitvi Uber.com, saj jim ta odžira posel. Sprašujejo se, zakaj bi plačevali visoke davke in licence za opravljanje svoje dejavnosti, če jih mesta in države ne zaščitijo pred precej cenejšimi Uberjevimi prevozi.

A tako kot je konec šestdesetih let prihod avtomatskih pralnih strojev spravil perice ob delo, danes aplikacije, ki povezujejo pametne telefone in GPS, precej učinkoviteje povezujejo povpraševanje in ponudbo ter omogočajo najti prazno prevozno sredstvo hitreje in, seveda, ceneje.

Prazne hiše, parkirani avtomobili

Airbnb.com mi omogoča rezervacijo apartmaja, sobe ali hiše mimo hotelskih verig. Mladi se za nove načine ne odločajo samo zaradi osebnega varčevanja, temveč tudi zato, ker s tem varujejo planet. Viri so omejeni in želijo jih čim bolje izkoristiti. Zakaj graditi prazne hiše, ki čakajo na goste, ali delati avtomobile, ki večino svoje življenjske dobe stojijo na parkirišču. V tem duhu nastaja tudi vse več spletnih strani, ki omogočajo izposojo vrtalnih strojev, orodja, kosilnic, gra¬-belj… med sosedi. Strani, kot so Neighborgoods.net, Street¬bank.com ali Justshareit.com, ljudem obenem omogočajo tudi nove načine medsebojnega spoznavanja in druženja.

Internet vzemimo resneje

Tam zunaj prihajajo na trg nove milijarde ljudi s potrebami in pričakovanji, ki jih niti ne poskušamo razumeti. To je trg, ki raste. Ali lahko 42-letnemu Slovencu res uspe tako, da bo gradil hiše 21-letnim Pakistancem? Ali pa je že skrajni čas, da tudi pri nas internet in vse okrog njega vzamemo resneje in poskrbimo, da bodo naši otroci znali ustvariti nove potrebe v svetu, ki nastaja, in s tem tudi nova delovna mesta? Drugih ni. Kdor obljublja spet več služb, ki jih že poznamo, laže.

Prvič objavljeno 27.11.2014 na  http://www.finance.si/8813484/Kdor-obljublja-slu%C5%BEbe-la%C5%BEe