Informacije so najmočnejše orožje hommage a 11.9.

By Aljoša, September 11th, 2010 | Society | 0 Comments

Strokovnjaki za svetovno politiko so v nekaj urah po napadu na World Trade Center v New Yorku postregli z različnimi razlagami in nam z njimi strežejo še danes. Pred devetimi leti ne Google ne Facebook še nista bila tako popularna kot danes in mobilnim telefonom bi težko prilepili oznako »pametni«, pa kljub temu ne moremo mimo dejstva, da so bile prav informacije najmočnejše orožje tistega dne.

Avtor napada je najprej analiziral načrte World Trade Centra. Za to, da jih je dobil, mu ni bilo treba nič drugega kot pobrskati po internetu. Z ustreznim znanjem statike je imel potem dovolj časa, da je našel šibke točke znanih dvojčkov: uničiti dva vogala, v katerih so tudi dvigala za hitro evakuacijo, v čim višjih nadstropjih, tako da ne bo mogoče gasiti požara. Na internetu je dobil tudi podatke o zračnem prometu nad Velikim jabolkom in ugotovil, da je zmeda tolikšna, da bo imel kar precej prednosti pred obrambo. Z ustreznim programom je lahko pregledal letalske vozne rede in našel najustreznejši termin za skoraj istočasno ugrabitev več v bližino želenih ciljev usmerjenih letal naenkrat. Brez težav je dobil tudi informacije o Bushevem koledarju. Na koncu je potreboval le še pilote. A tudi te je lahko poslal v učne centre na simulatorje. Ker so šole za pilote privatne in živijo od šolnin, te ob vpisu nihče ni kaj preveč spraševal. Nikogar ni bilo, ki bi ocenil, da je lahko to znanje celo nevarno.

Če je napadalec na eni strani brez težav zbral vse potrebne informacije o žrtvi, tega zagotovo ne moremo trditi za obrambo. Ta še dolgo po napadu ni vedela, kdo je napadalec. Kako naj se brez kakršnekoli informacije ubrani pred napadalcem, ki ima vse informacije? Vse orožje, ki so ga ZDA desetletja razvijale za lastno obrambo, je brez informacij ostalo neuporabno. Kaj pomagajo letalonosilke in supersonični lovci, če pa ne veš, kam in kdaj jih poslati v boj. Na drugi strani pa je za zmago v bitki zavoljo obilice informacij zadoščal že nož.

Informacije so bile orožje in informacije so bile glavna tarča. Res je napadalec ugrabil letala, vendar pa ni bil ugrabitelj. Nekaj tisoč mrtvih zagotovo ni bil cilj. Letala je potreboval zgolj kot orožje za uničenje svetovnih informacijskih centrov. World Trade center kot zbirališče vseh informacij o svetovni trgovini. Bela hiša kot zbirališče političnih informacij. Pentagon kot zbirališče vojaških informacij.

Zračni promet nad ZDA je za dva dni zamrl. Američani so bili dva dni sami na svojem kontinentu. Pozabili so na globalizacijo in na svoj dolar, ki je pričel padati in na borze, katerih indeksi so strmo padli. V naslednjih mesecih je marsikdo raje trikrat premislil, kot pa sedel na letalo za ali iz ZDA. Seveda se potemtakem tudi denar ni več pretakal čez svetovne borze s tako hitrostjo kot prej. Trgovci so posle raje sklepali s sosedi. Marsikateri otrok ni obiskal Disneylanda. Manj ljudi je vstopalo v McDonalds. Napad je potisnil globalizacijske procese za vsaj štiri do pet let nazaj.

In potem se je menda vse spremenilo. ZDA so šle v vojno, ki so jo utemeljile z informacijami njenih satelitov in obveščevalcev. Kasneje se je izkazalo, da so si vso zgodbo o odkritem kemijskem orožju preprosto izmislili. Glede na to, kakšno megalomansko mašinerijo in koliko denarja so potrebovali za svojo izmišljijo (kot bi jo poimenoval Jorge Louis Borges, če ga sploh lahko uporabim pri tej nečednosti), ki bi si jo lahko po drugi strani izmislil kdorkoli v nekaj sekundah, sem prepričan, da je resnična informacija še vedno najmočnejša, čeprav ne najbolj zaželena.

Danes je na svetu 2,1 milijarde krščanov in 1,7 milijarde muslimanov, je pred dnevi na hrvaški televiziji povedal dr. Miroslav Volf, ki večinoma ne marajo eni drugih. Svetovno ozračje se pregreva. Smeti prekrivajo vse večji del površine oceanov. Pitne vode primanjkuje.

Ljudje, ki naj bi te informacije upoštevali in poiskali rešitve, pa vse znanje in tehnologijo, ki jim je na voljo uporabljajo za pojasnila, da so vse te težave precej manjše, kot se nam zdi. Izmišljija. Zato se ne počutim nič bolj varno kot v prvih dneh po 11. septembru 2001.

Informacije so najmočnejše orožje, a tudi zanj velja tako kot za vse ostale: če ga znaš uporabiti.

Preberite tudi komentar, ki sem ga objavil neposredno po 11.9.2001 http://aljosadomijan.com/vojna-z-infomacijami-hommage-a-11-9-2001/