Ali nam Google prinaša znanje?

By Aljoša, December 13th, 2014 | Society | 0 Comments

Ko sem sadil maline, sem vprašal Google, kdaj in kako naj to naredim. Všeč mi je, da Google razume vprašanja, kot na primer: Kdaj sadimo maline?, Kdaj se je rodil France Prešeren?, Katero je glavno mesto Moldavije? Ne boste verjeli, a v programu, ki analizira poti kupcev do enaA.com, najdemo tudi zelo dolga vprašanja. Tako smo pred meseci dobili kupca, ki je Google vprašal: »Kateri led televizor za manj kot 400 evrov je najboljši za otroke in dnevno sobo 5 x 4 metre? In Google seveda ve, da imamo take televizorje na www.enaA.com in je kupca poslal k nam.

Je Google res orodje ali izum, ki bo celotno človeštvo dvignil stopničko više? Ob tem sem se spomnil (in za to mi ni bilo potrebno pogledati v Google) na eno staro zgodbo, ki je bila zapisana tam okrog leta 400 pred našim štetjem. Ja, za točen datum bi moral pogledati v Google.

Danes niti pomislimo ne, da v začetku črke in besede niso bile pisane. A Platon je skozi pogovor Sokrata in Fajdrosa predstavil zgodbo o Tamuntu (bolj znanem tudi kot Amon, Amon-Ra, ..), staroegipčanskemu kralju bogov, ki se je odvila v času, ko smo ljudje dobili pisavo. Knjigo imamo od leta 2009 (hvala, Google!) tudi v slovenskem prevodu: Platon – Fajdros. Prevedel Gorazd Kocijančič. V: Platon, Zbrana dela, študijska izdaja, II. knjiga, str. 529–574. Ljubljana: KUD Logos, 2009

Nekoč je Tamont gostil boga Tota, enega izmed najpomembnejših staroegipčanskih bogov, začetnika znanosti in umetnosti, izumitelja števil, matematike, astronomije, astrologije, geometrije, botanike, teologije, medicine in pisave. Tot se je pohvalil, da bo pisava Egipčanom dala še več modrosti in boljši spomin. Tamunt pa mu je odgovoril: » Izumitelj običajno ni najboljši sodnik svojim iznajdbam. Tisti, ki bodo uporabljali tvoj izum, ne bodo več urili svojega spomina in bodo postali pozabljivi. Ko se bodo želeli nečesa spomniti, bodo iskali med zapiski in ne več v svojem spominu. Tvoji ljudje se bodo ponašali z modrostjo, ki bo hranjena v zapisih, ne s svojo modrostjo. S časom bodo imeli na voljo vse več zapisov brez kakršnihkoli meril in navodil. Ta modrost jim bo bolj v breme kot korist. Namesto, da bi bili modrejši bodo vse bolj nevedni, namesto, da bi bil njihov spomin vse bolj živ, ga bodo zanemarjali in postali pozabljivejši.«

Predstavljajmo si, da danes Tamunta obiščeta Larry Page in Sergey Brin. Povedala bi mu, da sta iznašla način, kako organizirati vse informacije na svetu ter omogočiti njihovo dostopnost in uporabnost za vse. Odslej lahko vsak ve vse, bi zaključila.

Tamunt pa bi odgovoril: »Tisti, ki bodo uporabljali vajin izum, ne bodo več nabirali znanj in bodo vedeli vse manj. Ko bodo želeli nekaj vedeti, bodo to pogooglali. Ponašali se bodo z znanjem, ki bo shranjeno na svetovnem spletu, ne s tem, kar vedo sami. S časom bodo imeli na voljo vse več znanja brez kakršnihkoli meril in navodil. To znanje jim bo bolj v breme kot korist.«

Pisava je človeštvu omogočila razvoj. Tudi svetovni splet in Google ga, da ne bo kdo vzel vsega napisanega preveč dobesedno. A naj vas spomnim na skopirane doktorate, magisterije, na to, s kakšno lahkoto govorijo o stvareh, o katerih ne vedo ničesar drugega, kot da je trend, politiki. To je znanje brez meril in navodil. To je ponašanje s tujim znanjem. Zato, da bomo naredili korak naprej, ni dovolj tehnologija.

Naslovna slika Charlotte Davies – Osmoza